Informacja

Drogi użytkowniku, aplikacja do prawidłowego działania wymaga obsługi JavaScript. Proszę włącz obsługę JavaScript w Twojej przeglądarce.

Wyszukujesz frazę "prevod" wg kryterium: Temat


Tytuł:
Toneta Pretnarja prevod sonetov Jana Nepomucena Kamińskega
Sonety Jana Nepomucena Kamińskiego w przekładzie Tonego Pretnara
Translation of the sonnets of Jan Nepomucen Kamiński by Tone Pretnar
Autorzy:
Šurla, Andrej
Powiązania:
https://bibliotekanauki.pl/articles/1373693.pdf
Data publikacji:
2016
Wydawca:
Wydawnictwo Uniwersytetu Śląskiego
Tematy:
Jan Nepomucen Kamiński
Tone Pretnar
France Prešeren
literarni prevod, sonet
literary translation
sonnet
Opis:
V bogatem prevodnem opusu Toneta Pretnarja je tudi 14 sonetov Jana Nepomucena Kamińskega, pomembnega organizatorja poljskega gledališkega in kulturnega življenja v Lvovu v 1. polovici 19. stoletja. Leta 1827 napisane sonete je tedanja kritika zavrnila, večje pozornosti pa jim ne namenja niti poznejša literarna zgodovina. Pretnar se je za njihov prevod odločil (po lastni izjavi) zaradi avtorjevih tesnih zvez z Matijem Čopom, pomembno osebnostjo slovenske intelektualne in umetniške scene istega obdobja. A medtem ko so bile Kamińskemu očitane (poleg kompozicijskih težav) tudi jezikovne slabosti, so Pretnarjevi prevodi jezikovno čisti in lepo tekoči. Pozornost pritegnejo 'prešernizmi': citati in aluzije na pesniški jezik največjega slovenskega ro‑ mantika Franceta Prešerna. Z njimi je prevajalec svoj prevod uspešno umestil v čas, v katerega je (kljub nekaterim poznejšim poskusom oživitve zanimanja) ostal zaprt original. Ni pa izključeno (čeprav ostane bralcu, ki ozadij literarne zgodovine ne pozna, skrito), da so 'prešernizmi' tudi genialna prevajalčeva rešitev, kako v prevodu realizirati to, kar so nekateri kritiki videli (ali hoteli videti) v originalu: parodijo lirike najpomembnejšega poljskega pesnika dobe, Adama Mickiewicza.
The extensive translation work of Tone Pretnar includes within it the fourteen sonnets of Jan Nepomucen Kamiński, an important organiser of the Polish theatre and cultural life in Lvov in the first half of the nineteenth century. The sonnets, which were written in 1827, were rejected by critics of the period, and were not afforded any greater attention by later literary historians. According to his own account, Pretnar decided to undertake the translation of these works due to the author’s close links with Matija Čop, an important figure in the intellectual and artistic scene of that time. While Kamiński’s works were criticised for their linguistic and compositional fail‑ ings, Pretnar’s translations are linguistically pure and flow with inherent beauty. Attention is often focused on those elements within them that are reminiscent of Prešeren — namely quotations and allusions to the poetic language of the greatest Slovene romantic poet, France Prešeren. With these elements, the translator succeeded in firmly placing his translation in a time, interest in which (apart from some subsequent attempts to revitalise interest) remained, like the sonnets themselves, restricted and confined. Nor can it be ruled out (even though for the reader who is unaware of the literary and historical background it may not be immediately apparent) that those elements that are reminiscent of Prešeren also in fact represent the translator’s ingenious solution to the problem as to how best realise in translation the very elements which some critics had seen (or wanted to see) in the original: namely, a lyric parody of the greatest Polish poet of that period, Adam Mickiewicz.
Źródło:
Przekłady Literatur Słowiańskich; 2016, 7, 1; 271-285
1899-9417
2353-9763
Pojawia się w:
Przekłady Literatur Słowiańskich
Dostawca treści:
Biblioteka Nauki
Artykuł
Tytuł:
Słoweńskie tłumaczenia literatury polskiej w latach 2019 i 2020
Slovenian Translations of Polish Literature in 2019 and 2020
Slovenski prevodi poljske književnosti v letih 2019 in 2020
Autorzy:
Rezoničnik, Lidija
Borowy, Joanna
Gawlak, Monika
Powiązania:
https://bibliotekanauki.pl/articles/25185682.pdf
Data publikacji:
2022
Wydawca:
Wydawnictwo Uniwersytetu Śląskiego
Tematy:
literary translation
Polish-Slovenian translations in 2019 and 2020
literary critiques
reception of Polish literature
literarni prevod
prevodi poljske književnosti v letih 2019 in 2020 v slovenščino
literarna kritika
recepcija poljske književnosti
Opis:
The article provides an overview of Slovenian translations of Polish literature in the 2019’s and 2020’s and reviewers’ responses to these works. A total of 23 translations of books were published in 2019, including five literary works (three collections of poetry and two novels). Among the 13 published translations of the following year there were eight literary works (one drama, a collection of short stories, three novels and three collections of poetry). The publishing of e-books also increased significantly in 2020. The published translations give Slovenian readers access to familiar, mostly world-renowned authors such as O. Tokarczuk, Z. Herbert, W. Szymborska, C. Miłosz, I. Karpowicz, while works by I. Ostachowicz, B. Nowicka, A. Kulisiewicz, J. Małecki, R. Franczak, and K. Dąbrowska were translated into Slovenian for the first time. With the exception of J. Kochanowski’s drama, all of the literary works translated were from the second half of the 20th century or the 21st century.
Pregled prevodov poljske književnosti v slovenščino kaže, da je bilo v letu 2019 izdanih 23 knjižnih prevodov, med njimi pet leposlovnih del, tj. tri zbirke poezije in dva romana (poleg tega še 15 otroških/mladinskih knjig in prevodi treh neleposlovnih del). V letu 2020 je opazno pospešeno izdajanje elektronskih knjig, ki je najverjetneje posledica omejene dostopnosti knjižnic in knjigarn v času epidemije koronavirusne bolezni. Izšlo je osem elektronskih knjig, ki so bile v preteklih letih že izdane v fizični obliki, in 13 tiskanih knjig novo prevedenih del. Poleg treh otroških in dveh neleposlovnih, je bilo prevedenih osem leposlovnih del: ena drama, trije romani, ena zbirka kratkih zgodb in tri zbirke poezije. Prevodi prinašajo dela slovenskim bralcem že znanih in večinoma svetovno prepoznavnih avtoric in avtorjev, kot so O. Tokarczuk, Z. Herbert, W. Szymborska, C. Miłosz, I.Karpowicz, prvič pa so bila v slovenščino prevedena dela I. Ostachowicza, B. Nowicke, A.Kulisiewicza, J. Małeckega, R. Franczak in K. Dąbrowske. Z izjemo drame J.Kochanowskega gre za prevode književnosti druge polovice 20.stoletja oz. 21.stoletja, ki so v slovenskih medijih večinoma doživeli recepcijski odziv (z izjemo Kochanowskega in Miłosza), ta je skoraj v vseh primerih zelo pozitiven. Avtorji prevodov leposlovnih del so uveljavljeni prevajalci: J. Unuk, N. Jež, K. Šalamun-Biedrzycka, K. Pisk, med njimi pa se pojavljajo tudi nova imena, kot je J. Snoj. Pomemben medij za objavo prevodov (fragmentov) del v Sloveniji manj prepoznavnih avtoric in avtorjev ter za prve objave mladih prevajalcev so bile tudi v letih 2019 in 2020 tiskane in spletne revije.
Źródło:
Przekłady Literatur Słowiańskich; 2022, 12; 1-20
1899-9417
2353-9763
Pojawia się w:
Przekłady Literatur Słowiańskich
Dostawca treści:
Biblioteka Nauki
Artykuł
Tytuł:
Przygoda estetyczno-mentalna w przekładzie
Aesthetic-mental adventure of Translation
Autorzy:
Tokarz, Bożena
Powiązania:
https://bibliotekanauki.pl/articles/487214.pdf
Data publikacji:
2018
Wydawca:
Wydawnictwo Uniwersytetu Śląskiego
Tematy:
translation
adventure
empathy
intercultural communication
creativity of the interpreter — Tone Pretnar
prevod
dogodivščina
empatija
medkulturna komunikacija
kreativnost prevajalca — Tone Pretnar
Opis:
Prevajalec in prevod sta pogosto označena metaforično (npr. prevajalec kot izdajalec, kanibal, kuhar, prevod kot uvoz avtorja in izvoz bralca, prevajanje kot širjenje obzorij ipd.), k tem oznakam želim dodati še eno: prevajanje kot dogodivščina prevajalca in bralca, prinaša jima zadovoljstvo, zadoščenje, razočaranje in muke. Prevajamo predvsem zaradi antropološke in obenem tudi sporazumevalne vloge prevoda. dogodivščina ni vezana le na potovanja, čeprav se ob pripravah na pot pogosto pripravimo tudi na nenavadna doživetja. od samega potovanja se razlikuje glede na racionalna, pragmatična, emocionalna in fizična pričakovanja. na pojem pričakovanje se vežejo lastnosti: šibke točke posameznika, ambicije, želja po sporazumevanju, spoznavanju in doživetju nečesa dotlej nepoznanega ter interakcija med njimi v obliki presenečenja, očaranosti in celo šokiranosti. V vsakem tipu prevoda je vsaj eden od elementov pomensko-predstavnega polja pojma »dogodivščina«. zaradi tega se posploševanje pravil (zlasti pri umetniškem prevodu) nenehno srečuje s težavami, tako kot udeležba na tečaju ustvarjalnega pisanja ne naredi iz vsakega udeleženca pesnika, pisatelja ali dramatika. zmeraj je zraven tisto, čemur rečemo nadarjenost in empatija.
The translator and translation are often referred to by means of metaphors (e.g. translator traitor, cannibal, cook, translation is the author’s import and the reader’s export, translation is a fusion of horizons, etc.), to which i will add another one: translation is an adventure for the translator and the reader, bringing joy, satisfaction, disappointment and suffering. We translate predominantly because of the anthropological, and thus the communicative, aspect of translation. adventure does not only mean a journey, although taking to the road, we very often expect extraordinary experiences. it is distinguished from the road by means of a desire of rational, pragmatic, emotional and physical nature. The paradigm of desire is defined by: individual weaknesses, ambition, desire for communication, knowledge and experience of something so far unknown and the interaction between them in the form of surprise, dazzlement, and even shock. all types of translation include at least one of the elements of the semantic-imagery field of the phenomenon and the word adventure. This results in that the normalization of rules (especially in the case of artistic translation) often meets with difficulties, just as not every participant of creative writing course is turned into a poet, writer or dramatist. There remains the ‘something’, which is called talent and empathy.
Źródło:
Przekłady Literatur Słowiańskich; 2018, 9, 1; 17-36
1899-9417
2353-9763
Pojawia się w:
Przekłady Literatur Słowiańskich
Dostawca treści:
Biblioteka Nauki
Artykuł
Tytuł:
Przekład omówiony, czyli o statusie i funkcji paratekstu (na przykładzie serii Biblioteka Duchowości Europejskiej)
Discussed translation: on the Status and Function of Paratext in the series Library of European Spirituality
Prevod opisan, odnosno o statusu i funkcji parateksta (na primeru serije: Biblioteka evropske duhovnosti)
Autorzy:
Lis ‑Wielgosz, Izabela
Powiązania:
https://bibliotekanauki.pl/articles/486956.pdf
Data publikacji:
2017-12-31
Wydawca:
Wydawnictwo Uniwersytetu Śląskiego
Tematy:
tłumaczenie
paratekst, tłumacz
przestrzeń recepcji
seria
Biblioteka Europejskiej Duchowości
Slavia Orthodoxa
translation
paratext
reception space
translator
series
library of european Spirituality
Slaviae Orthodoxae
prevod, paratekst, recepcijski prostor, prevodilac, serija, Biblioteka Evropske Duhovnosti, Slavia Orthodoxa
Opis:
The article discusses the status and function of paratext based on the series of translations titled Biblioteka Duchowości Europejskiej (Library of European Spirituality). The series itself has been initiated by the Polish Paleo-Slavic community and was published more than ten years ago. The article’s authoress refers to the definition and classification of paratext elaborated on by gérard genette, which has been applied to considerations over translation studies for a long time and served as the basis for distinguishing strategies selected by translators as well as identifying the reception space. in the discussion on paratext, the role of the author of a translation is also taken into account, especially the issue of his or her presence, namely: the translator’s visibility, intentionality, and subjectivity revealed by his or her choices. The reflection made on paratexts, which regards only one series, does not exploit the complicated matter of the problem — it rather inscribes itself into the broader discussion which seems neither to exhaust the subject nor to provide satisfaction, since it forces the researcher to face the field demanding other explorations and contemplations. yet even this general or superficial outline of the problem exposes or confirms the academic arrangements concerning usefulness and functionality of paratext in the process of translating literary works from one system to another. The article also postulates that translation should be incorporated in the space of destination culture, which may assure the translator (the secondary author) full reception of their text, thus allowing the translator’s work to come nearer to the primary reception namely, to assimilate to the process occurring in the realm of departure culture.
U članku se razmatra problem statusa i funkcije parateksta na primeru izdavačke serije prevoda Biblioteka evropske duhovnosti koja je pre deset godina ustanovljena u krugu poljskih paleoslavista. Polazna tačka za ovo razmatranje je definicija i klasifikacija parateksta koju je uveo Žerar Ženet i koja je odavno prisutna ne samo u književnoistorijskoj refleksiji, već takođe i u razmišljanju o prevodilačkoj delatnosti, strategiji prevodioca i recepcijskom prostoru. U opisu ključnog pitanja, odnosno statusa i funkcji parateksta postavlja se takođe problem uloge prevodioca, njegovog prisustva — vidljivosti, njegovih subjektivnih izbora, namernih strategija itd. ovaj čanak je samo jedna skica opisa paratekstualne problematike u odnosu na prevodilačku delatnost, a u tom osnovnom smislu on se uključuje u širu diskusiju koja se već više godina vodi u naučnoj sredini. i pored toga što je ovo samo uvodni pokušaj prikazivanja statusa i funkcije parateksta u prevodu književnog dela, on na određen pokazuje i potvrđuje visoku korisnost parateksta u prevodilačkom radu i ujedno u recepcijskom procesu, to jest u prijemu i shvatanju dela iz prostora primarne kulture u prostoru sekundarne kulture. dakle na primeru jedne, već u nauci poznate izdavačke serije — Biblioteka evropske duhovnosti pokazan je ne samo paratekst i njegova podela, već i pre svega prisustvo i šira funkcionalnost u odnosu na prevod književnog dela.
Źródło:
Przekłady Literatur Słowiańskich; 2017, 8, 1; 37-56
1899-9417
2353-9763
Pojawia się w:
Przekłady Literatur Słowiańskich
Dostawca treści:
Biblioteka Nauki
Artykuł
Tytuł:
Prevod in svetovna književnost
Literatura światowa a przekład
Translation and World Literature
Autorzy:
Juvan, Marko
Powiązania:
https://bibliotekanauki.pl/articles/971857.pdf
Data publikacji:
2014-10-01
Wydawca:
Wydawnictwo Uniwersytetu Śląskiego
Tematy:
literarni prevod
svetovna književnost
literarni sistemi
primerjalna književnost
Goethe Johann W.
przekład literacki
literatura światowa
systemy literackie
literatura porównawcza
literary translation
world literature
literary systems
comparative literature
Opis:
Znotraj nacionalnih literarnih sistemov je bila prevodna literatura v primerjavi z izvirno ustvarjalnostjo tradicionalno dojeta kot drugorazredna, čeprav so prav prevodi v te sisteme vnašali najbolj reprezentativna dela svetovne književnosti (Eysteinsson). Ne glede na to, ali svetovno književnost razumemo kot vsoto literatur v jezikih sveta, kanon najboljših literarnih del človeštva ali globalni prostor medliterarnosti, je prevod zanjo konstitutiven. Domnevna univerzalnost svetovne književnosti se namreč v partikularne sisteme vpisuje variantno, predvsem prek perspektiv prevodov, ki so vodilna oblika medkulturnega obtoka literarnih del. Ker je z vidika kulturnega nacionalizma literatura v domačem knjižnem jeziku veljala za kronski dokaz narodne identitete in ustvarjalne samoniklosti, je bila vloga prevoda pogosto razvrednotena in zamejena v kulturno potrošnjo. V prvi polovici 19. stoletja sta kvaliteta in bogastvo prevodnega repertoarja vendarle postala tudi nekakšen mednarodni kriterij za vrednotenje dosežene kulturne ravni naroda in razvitosti njegovega knjižnega jezika. Že postpozitivistična komparativistika je prevod upoštevala kot pomembnega posrednika v mednarodnih literarnih stikih (npr. Ocvirk), a šele sodobna translatologija je refleksijo prevoda proti koncu 20. stoletja povzdignila v teorijo, s katero je utemeljila paradigmatske spremembe metod za obravnavo celotnega sklopa literature, tako v nacionalni kakor primerjalni literarni vedi (Bassnett, Even-Zohar). Na zvišanje vrednosti prevoda v literarni vedi na začetku 21. stoletja odločilno vpliva globalna renesansa Goethejeve Weltliteratur. Dobro desetletje za Ďurišinovo teorijo svetovnega literarnega sistema se z reinterpretacijami Goetheja razvija literarnovedna paradigma, ki skuša preseči nacionalne literarne zgodovine, primerjalno književnost in postkolonialno kritištvo (Lawall, Casanova, Moretti, Damrosch idr.). Toda prevod je bil ključna podlaga že za zgodovinsko genezo izvorne koncepcije Weltliteratur, s katero je Goethe hotel promovirati humanistični estetski kozmopolitizem, ustvarjalno revitalizirati nacionalne literature in uveljaviti nemško književnost kot novo žarišče mednarodnega literarnega življenja. Članek se posveča vprašanju, kako je bila izkušnja s prevodi vpletena v Goethejevi ideji obtoka in refleksije sebstva v drugem in kakšno reinterpretacijo so te koncepcije nedavno doživele pri Damroschu in Thomsenu. Goethe je z bralnim sopostavljanjem del iz evropskih in »orientalskih« književnosti, ki so mu bila dostopna v izvirnikih ali prevodih, motril svojo literarno-kulturno identiteto in odkrival nove plasti estetskega doživljanja. Prevod je nasploh vodilni modus transnacionalnega literarnega obtoka in medkulturnega dialoga, a tudi globalizacije zahodne geokulture in prevlade njenega estetskega diskurza. Prevod je namreč podvržen asimetrijam svetovnih sistemov ekonomije, jezikov, politike in literature. Dostop besedila do obtoka v svetovnem literarnem prostoru je odvisen tudi od tega, ali je bilo to delo ustvarjeno v katerem od »velikih« zahodnih jezikov oziroma ali je bilo v kak globalni jezik prevedeno.
Compared to the original production within national literary systems, literary translations are traditionally regarded of lesser importance, although it is through translating that the representative works of world literature have been introduced into these very systems (Eysteinsson). The translation is constitutive of world literature, be it understood either as an aggregate of literatures expressed in all the languages of the globe, the canon of “eternal” artworks of humankind, or as the global space of inter-literary relations. The presumed universality of world literature is always already inscribed in particular literary systems through different variants and perspectives articulated by translations, the latter representing the most prominent form of cross -cultural circulation of literature. Since cultural nationalism saw literature in the standard mother tongue as the pillar of national identity and the main evidence of the nation’s creative originality, literary translations were often discarded as mere derivatives restricted to the realm of cultural consumption. In the first half of the 19 th century, however, the quality and richness of the translation repertoire began to figure also as quasi-international standards for evaluating to what degree the particular “national” language and culture were developed. As early as post-positivist comparatistics, the translation was treated as an important factor of international literary mediation (e.g. Ocvirk), but it is only the late twentieth-century translation studies that raised the reflection on translation to the level of theory enabling to ground a paradigmatic shift of methods for the entire study of literature, in national and comparative literary studies alike (Bassnett, Even-Zohar). The valorization of translation that is going on since the beginning of the 21st century has been decisively influenced by the global renaissance of Goethe’s Weltliteratur. More than a decade after Ďurišin’s theory of the world literary system and based on the reinterpretations of Goethe’s notion of world literature, a new scholarly paradigm is in full swing that attempts to transcend national literary history, comparative literature, and postcolonialism (Lawall, Casanova, Moretti, Damrosch, etc.). However, the translation was of key importance already in the historical beginnings of the conception of Weltliteratur, with which Goethe aimed at promoting humanist aesthetic cosmopolitanism, creatively reviving national literature and establishing German literature as a new hub of international literary life. The present article focuses on how experiencing translations had formed Goethe’s ideas of circulation and the self-reflection through otherness and how these ideas were recently reinterpreted by Damrosch and Thomsen. Juxtaposing works of various European and “Oriental” literatures (either in the original or in translation), Goethe reflected on his literary and cultural identity and discovered new qualities of his aesthetic experience. Generally speaking, the translation — because of its position within the asymmetries of the world systems of economy, languages, and literatures — is not only the primary mode of transnational literary circulation and cross-cultural dialogism, but also the relay for the global spread of Western geo-culture and the hegemony of its aesthetic discourse. The possibility of a particular literary text to gain access to the global literary circulation depends, among other factors, on the fact whether the work in question has been produced in a “major” Western language or has been translated in a global language.
Źródło:
Przekłady Literatur Słowiańskich; 2014, 5, 1; 15-51
1899-9417
2353-9763
Pojawia się w:
Przekłady Literatur Słowiańskich
Dostawca treści:
Biblioteka Nauki
Artykuł
Tytuł:
Polskie frazeologizmy w słoweńskich przekładach wierszy Wisławy Szymborskiej
Poljski frazemi v slovenskih prevodih pesmi Vislave Szymborske
Polish idioms in Slovenian translations of Wislawa Szymborska poems
Autorzy:
Baran, Katarzyna
Powiązania:
https://bibliotekanauki.pl/articles/486769.pdf
Data publikacji:
2012-10-01
Wydawca:
Wydawnictwo Uniwersytetu Śląskiego
Tematy:
idiomy
poezja
przekład
modyfikacje idiomów
Wisława Szymborska
idiomi
poezija
prevod
modifikacije idiomov
idioms
poetry
translation
transformations of idioms
Opis:
Frazemi so pogosto uporabljeni v poljski poeziji. Zaradi svoje ekspresivnosti in sprejemljivosti za pesniške operacije, postajajo objekti besednih iger. Szymborska pogosto uporablja frazeološke modifikacije, kot so: kontaminacija, odstranitev člena, substitucija. V njeni poezji so frazemi ali frazeološke modifikacije nosilci ironije in humorja, omogočajo intelektualno distanciranje in čustveno zadržanost. Prevod frazemov je problematičen zaradi njihove ekspresivnosti, simboličnosti in večpomenskosti. V frazemih je skrita jezikovna podoba sveta določene kulture, ki zahteva od prevajalca odkritje in interpretacijo. Večina frazemov in njihovih modifikacij, ki se nahajajo v poeziji Szymborske, ima svoje ekvivalente. Ko jih ni, prevajalci lahko izbirajo eno izmed naslednjih prevajalskih metod, kot so: uporaba svobodne besedne zveze, dobesedni prevod, amplifikacija. Ta sredstva povzročajo leksikalne in stilistične spremembe, ki ne vplivajo na kakovost prevoda. Te spremembe so povezane z dejstvom, da zaradi konfrontacije med poljsko in slovensko kulturo nastajajo jezikovne in kulturne ovire. Jezikovne ovire se nanašajo na sistemske razlike med jeziki, vidni so zlasti v leksiki in sintaksi. Kulturne ovire so povezane z raznovrstno stopnjo vpliva nemške in francoske kulture na poljsko in slovensko območje in tudi z načinom izražanja ironije. Vloga prevajalca temelji na posredovanju med dvema kulturama. Prevajalec mora ugotoviti, kako naj premaga jezikovne in kulturne ovire.
Idioms are often used in polish poetry. Due to their expressiveness and vulnerability for linguistic operations they are subject to different language games. Szymborska often uses transformation of idioms such as: contamination, removing of element, substitution. In her poetry idioms and their modifications are carriers of irony and jokes, they allow to preserve the intellectual and emotional distance restraint. Translation of idioms is problematic because of their expressiveness, symbolic recognition of world and ambiguity. In idioms is hidden a linguistic picture of world, which requires discovery and interpretation by an translator. Vast majority of idioms and their transformations occurring in the poems of Wislawa Szymborska has its own equivalents. In the case they doesn’t have their own equivalents, translators uses following techniques: free combi¬nation of words, tracing, amplification. These techniques causes changes in vocabulary and style, but they doesn’t affect the quality of translation. These changes are related to collision of Polish and Slovenian culture, which causes language and cultural Barriers. Language barriers relate to systemic differences between the languages, are especially noticeable in vocabulary and syntax. Cultural barriers are associated with different degree of influence of German and French culture into Poland and Slovenia, and the expression of irony. The role of the interpreter is to mediate between two cultures, and establish methods to overcome cultural and linguistic barriers.
Źródło:
Przekłady Literatur Słowiańskich; 2012, 3, 1; 200-215
1899-9417
2353-9763
Pojawia się w:
Przekłady Literatur Słowiańskich
Dostawca treści:
Biblioteka Nauki
Artykuł
Tytuł:
Podwojony dialog — przekładu i twórczości własnej — ujęcie komparatystyczne?
Dvojni dialog: dialog prevoda in lastne ustvarjalnosti — komparativistični pogled?
Doubled dialogue of the translation and own artistic work — comparative perspective?
Autorzy:
Gawlak, Monika
Powiązania:
https://bibliotekanauki.pl/articles/487015.pdf
Data publikacji:
2014-10-01
Wydawca:
Wydawnictwo Uniwersytetu Śląskiego
Tematy:
przekład literacki
komparatystyka
Adam Wiedeman
Primož Čučnik
dialogiczność
literarni prevod
komparativistika
Adam Wiedemann
dialoškost
literary translation
comparative study
dialogism
Opis:
Prispevek obravnava problematiko prevoda, kadar je prevajalec sicer tudi sam pisec literature. V takšnem primeru sta pomembna tako dialog poetike avtorja primarnega besedila s poetiko prevajalčeve lastne literarne ustvarjalnosti, kot tudi relacije, v katere se zapleta konkretni prevod s prevajalčevimi (lastnimi) literarnimi besedili. Ti vprašanji odpirata široko področje prevodoslovnih in komparativističnih raziskav. Prevajanje in prevod, razumljen kot interpretacija, sta tu obravnavana v skladu s postulati sodobne komparativistike, torej kot dialog kultur, dialog literatur, ki vodi v nadaljnje dialoške odnose v okviru ciljne kulture in prevajalčeve lastne literarne ustvarjalnosti. Na Poljskem je to vprašanje mdr. aktualno v ustvarjalnosti (avtorski in prevajalski) Stanisława Barańczaka, Juliana Tuwima in Czesława Miłosza. Če gre za prevajanje slovenske literature na Poljskem in poljske v Sloveniji (po letu 1990), je glede tega zanimivo vzajemno prevajanje dveh pesnikov — Adama Wiedemanna in Primoža Čučnika. Funkcija njunih prevodov je bolj dopolnjujoča kot polemična. Pesnika eksplicitno opozarjata na medbesedilne relacije med svojimi teksti. Podobnost njunih avtorskih poetik in izbori besedil, ki (si) jih prevajata, pa pričajo o idejni, svetovnonazorski in estetski sorodnosti.
The subject of this article is concerning the area of translation created by an author, a writer. In such case not only the dialogue between poetics of an author’s primary texts and the poetics of self-translated texts is at importance. The relation in which particular translation is involved with the original author’s passages also cannot be diminished. Those problems open a wide space for the translation and comparative studies research. The translation is perceived as an interpretation seen accordingly to the postulates of modern comparative studies — so as an intercultural dialogue, the dialogue of literature, opening itself for further relations in the sphere of ultimate culture and the own artwork of the author of the translation. In Poland it applies to works (original and translational) of — among others — Stanisław Barańczak, Julian Tuwim or Czesław Miłosz. In reference to the translations of Slovenian literature in Poland and Polish literature in Slovenia (after year 1990) one of the fascinating phenomenon in this context would be mutual translation of their own texts of two poets — Adam Wiedemann and Primož Čučnik. Their translations function as a complement rather than polemic factor. The authors explicitly point to initiating the intertextual relations between their texts. The resemblance of the poetics and choices made in the scope of translation unveil the relationship in terms of an idea, outlook on the world and aesthetics.
Źródło:
Przekłady Literatur Słowiańskich; 2014, 5, 1; 200-214
1899-9417
2353-9763
Pojawia się w:
Przekłady Literatur Słowiańskich
Dostawca treści:
Biblioteka Nauki
Artykuł
Tytuł:
Podwójne życie tłumacza
Translator’s Double Life
Dvojno zivljenje prevajalca
Autorzy:
Gawlak, Monika
Powiązania:
https://bibliotekanauki.pl/articles/487208.pdf
Data publikacji:
2018
Wydawca:
Wydawnictwo Uniwersytetu Śląskiego
Tematy:
Bernard Lahire
Pierre Bourdieu
literary field
game
Roger Caillois
literary translation
literarno polje
igra
literarni prevod
Opis:
Nacin delovanja (poljskih) prevajalcev juznoslovanskih literatur v druzbenem polju je v prispevku obravnavan kot primer „multiplicirane druzbene ude- lezbe” (B. Lahire), saj prevajalci najpogosteje vzporedno funkcionirajo v t. i. primarnem (poklicnem) polju, ki je povezano z njihovo zaposlitvijo, ter v literarnem polju/preva- jalskem subpolju. Udelezba v slednjem je bolj odgovor na notranji imperativ, na globljo potrebo po ustvarjanju/prevajanju, in pogosto ni pogojena s pridobivanjem financnih/ma- terialnih koristi. Gre za primer udelezbe v „igri”, ki je neposredno povezana z illusio (P. Bourdieu), torej s smislom, ki ga posameznik vidi v prevajanju literature. Razlago pojma „igra” kot enega osnovnih gonil za dosego pomembnih kulturnih dosezkov avtorica navaja za j. Huizingo in R. caillois ter jo uporablja za opis polozaja literarnih prevajalcev. Ti so udelezeni v „prevajalski igri”, ki jo dojemajo kot drazljaj kulturnega, intelektualnega in moralnega razvoja v individualni in druzbeni razseznosti. Obenem verjamejo v po- membno vlogo medkulturne komunikacije, kar je njihova glavna motivacija za prevajanje (zlasti v primeru t. i. manjśih literatur).
The manner of functioning of South Slavic literature (Polish) translators in the social field is presented in the article as a case of “multiplied social participation” (B. Lahire), because they usually participate collaterally in the so-called primary (profes¬sional) field, which is related to their paid work and also in the literary field / translation subfield. Participation in it is rather a response to an internal imperative, a profound need to create / translate, and is basically not conditioned by financial / material bene- fits. It is a case of participation in the “game” which has a direct connection with illusio (P. Bourdieu), that is, with a sense of meaning they see in the translation of literature. Understanding the notion of “game”, as one of the main drivers of the highest cultural achievements, the author quotes J. Huizinga and R. Caillois, using them to describe the situation of translators. Translators, taking part in the “game of translation”, treat it as an incentive for cultural, intellectual and moral development in the individual and social dimension. They believe in the value of intercultural communication, which is the main motivation of translations (especially in the case of so-called smaller literatures). Here you may also use the term of peripheral literature.
Źródło:
Przekłady Literatur Słowiańskich; 2018, 9, 1; 59-73
1899-9417
2353-9763
Pojawia się w:
Przekłady Literatur Słowiańskich
Dostawca treści:
Biblioteka Nauki
Artykuł
Tytuł:
Perspektywa tekstowa i perspektywa kulturowa w przekładzie, czyli o kłopotach współistnienia
Besedilna in kulturna perspektiva v prevodu ali o zadregah sožitja
On co‑existential problemes: Textual and Cultural Perspectives on Translation
Autorzy:
Tokarz, Bożena
Powiązania:
https://bibliotekanauki.pl/articles/487091.pdf
Data publikacji:
2015
Wydawca:
Wydawnictwo Uniwersytetu Śląskiego
Tematy:
prevod
prevajalec
svoboda
odgovornost
besedilo
translation
translator
freedom
responsibility
text
tłumaczenie
tłumacz
wolność
odpowiedzialność
tekst
Opis:
Povzetek: Če je izvirno besedilo upoštevano kot razpoznavno znamenje določenega miselnega modela, tedaj preusmeritev pozornosti od smisla izvirnika k prevodu in ciljni kulturi ne pomeni nujno brisanja izvirnega besedila. V prevajalčevem duhu se srečuje dvoje različnih mentalnih območij. Njegova svoboda tako na konceptualni kot tudi jezikovno‑stilistični ravni je omejena z odgovornostjo do avtorja in naslovnika ter koncepcije besedila, kajti v prevodu prihaja do premikov v območju pomenotvornih dejavnikov, kar vodi k nastanku novega literarnega predmeta. Besedilna perspektiva je temelj vsakega prevoda; kaže na nejasnosti z vidika domače literaturę in kulture in izpostavlja potrebo po osvetlitvi kontekstnih pomenov, torej tistih, ki izhajajo iz medkulturnih razlik. Do soočenja dveh miselnih sfer namreč lahko pride zaradi razbiranja in razumevanja miselnih mehanizmov, vpisanih v besedilo. Slovnične kategorije, pojmi, stil in konvencije so pomensko, miselno, kulturno in antropološko zmeraj zaznamovani dejavniki.
The process of translation assumes the existence of two separate mental spaces merging in the translator’s mind, whose freedom is limited by the responsibility towards the author and the reader, on the one hand, and, on the other, the textual imperatives manifested at the conceptual, linguistic, and stylistic levels. The transformations of strategies generating meaning during the process of translation lead to the creation of a new literary subject. The shift from the meaning of the original to the translator and the target culture does not have to imply an erasure of the source as long as it is being interpreted as a manifestation of a specific mental space. The textual perspective constitutes the foundation of translation, inasmuch as it reveals ambiguities from the point of view of the target literature and culture, and points to the necessity to resolve contextualized meanings that represent cultural differences. The encounter between two mental spaces happens due to the interpretation of the mental mechanisms that are inscribed into the text. Grammatical structures, meaning, style and literary conventions are always determined by semantic, intellectual, cultural and anthropological factors.
Źródło:
Przekłady Literatur Słowiańskich; 2015, 6, 1; 73-89
1899-9417
2353-9763
Pojawia się w:
Przekłady Literatur Słowiańskich
Dostawca treści:
Biblioteka Nauki
Artykuł
Tytuł:
Periphery within One Language: Challenges of Dialect Fairy Tales Translation into Standard Slovak
Peryferie w obrębie jednego języka: wyzwania tłumaczenia baśni napisanych w dialekcie na standardowy język słowacki
Periféria v rámci jedného jazyka Výzvy prekladu nárečových rozprávok do spisovnej slovenčiny
Autorzy:
Gavurová, Miroslava
Powiązania:
https://bibliotekanauki.pl/articles/487302.pdf
Data publikacji:
2020
Wydawca:
Wydawnictwo Uniwersytetu Śląskiego
Tematy:
intralingválny prevod
dialekt
rozprávka
periféria
identita komunity
kultúrne dedičstvo komunity
tłumaczenie wewnątrzjęzykowe
baśnie
peryferie
tożsamość społeczności
dziedzictwo kulturowe społeczności
Intralingual translation
dialect
fairy tales
periphery
community identity
community cultural heritage
Opis:
Štúdia sa zameriava na prekladateľské výzvy intralingválneho prevodu medzi periférnou varietou - dialektom - a spisovnou slovenčinou. Materiálom na preklad i prekladovú analýzu boli unikátne šarišské rozprávky, zachované v obci Fintice, publikované nedávno v šarišsko-slovenskej edícii pod názvom Zazračni dzvonček - Zázračný zvonček (FACE 2018). V prvej časti sa autorka sústreďuje na periférne aspekty analyzovaného textu a zdôrazňuje dôležitosť zachovania takýchto zabudnutých literárnych prejavov pre identitu komunity a pre zachovanie kultúrneho dedičstva komunity. Druhá časť štúdie pozostáva z translatologickej analýzy, ktorá pomenúva rozdiely medzi dvoma varietami, ktoré sa objavujú najmä na morfo-syntaktickej a lexikálnej rovine, ako aj v stupni expresivity výrazu. Pomenované špecifiká robia z periférneho nárečového textu jedinečný odraz mimojazykovej skutočnosti, ktorý sa oplatí zachovať.
W artykule opisano wyzwania tłumaczenia wewnątrzjęzykowego - z dialektu peryferyjnego na urzędowy, standardowy język słowacki - na przykładzie tłumaczenia baśni z regionu Szarysz, zachowanych w wiosce Fintice. Baśnie te, zatytułowane Zazračni dzvonček - Zázračný zvonček, ukazały się nakładem wydawnictwa FACE w 2018 roku w formie dwujęzycznej (z tłumaczeniem na język słowacki). W pierwszej części artykułu wyszczególniono peryferyjne aspekty analizowanego tekstu i podkreślono potrzebę wydawania zapomnianych utworów literackich dla podtrzymania tożsamości społeczności i jej dziedzictwa kulturowego. W drugiej części artykułu zawarto analizę przekładu, wskazując różnice między oryginałem a translacją na poziomie morfosyntaktycznym i leksykalnym oraz różnice w stopniu ekspresji.
The present study focuses on the challenges of the intralingual translation from the peripheral dialect into official, standard Slovak that has been performed on unique Šariš region dialect fairy tales preserved in the village Fintice. They have been published recently in a bilingual form with their Slovak translation Zazračni dzvonček - Zázračný zvonček (FACE 2018). The first part of the paper points out the peripheral aspects of the analysed text and stresses the importance of presenting such forgotten literary pieces for the community identity as well as for preserving community cultural heritage. The second part of the paper focuses on translation analysis and differences between the two texts on morpho-syntactic and lexical level, and in the degree of expressiveness.
Źródło:
Przekłady Literatur Słowiańskich; 2020, 10, 1; 113-129
1899-9417
2353-9763
Pojawia się w:
Przekłady Literatur Słowiańskich
Dostawca treści:
Biblioteka Nauki
Artykuł
Tytuł:
Parateksty w polskich przekładach powieści Miloša Crnjanskiego
Paratexts in Polish Translations of miloš crnjanski’s literary Works
Paratekstovi u poljskim prevodima dela Miloša Crnjanskog
Autorzy:
Filipek, Małgorzata
Powiązania:
https://bibliotekanauki.pl/articles/486926.pdf
Data publikacji:
2017-12-31
Wydawca:
Wydawnictwo Uniwersytetu Śląskiego
Tematy:
Miloš Crnjanski
dzieło literackie
tłumaczenie
werbalne i niewerbalne parateksty
literary work
translation
verbal and non-verbal paratexts
Miloš Crnjanski, književno delo, prevod, verbalni i neverbalni paratekstovi
Opis:
The article discusses paratexts in Polish translations of m. crnjanski’s poetry and prose. The corpus of the article includes the Polish translations, which were published in six volumes. various types of paratexts of the translations have been analyzed here: the translator’s paratexts and the editor’s paratexts, verbal and non-verbal paratexts, introductions and notes included in the Polish versions of m. crnjanski’s works. The authors of the Polish paratexts — danuta cirlić-Straszyńska, Branislav ćirlić, and grzegorz łatuszyński are also translators of crnjanski’s works from Serbian into Polish.
U ovom radu pažnja se koncentriše na verbalnim i neverbalnim paratekstovima koji prate poljske prevode dela miloša crnjanskog. Uzima se u obzir šest književnih izdanja, čiji su prevodioci danuta cirlić-Strašinjska, Branislav ćirlić i gžegož latušinjski. ova tri prevodioca su istovreneno autori paratekstova uz poljska izdanja dela m. crnjanskog kao što su uvodi, pogovori i fusnote.
Źródło:
Przekłady Literatur Słowiańskich; 2017, 8, 1; 109-121
1899-9417
2353-9763
Pojawia się w:
Przekłady Literatur Słowiańskich
Dostawca treści:
Biblioteka Nauki
Artykuł
Tytuł:
Parateksty jako wyraz koncepcji przekładu
Paratexts as an expression of the concept of Translation
Parabesedilo kot izraz prevajalske koncepcije
Autorzy:
Tokarz, Bożena
Powiązania:
https://bibliotekanauki.pl/articles/486928.pdf
Data publikacji:
2017-12-31
Wydawca:
Wydawnictwo Uniwersytetu Śląskiego
Tematy:
przekład
parateksty
posłowie
literatura polska
słoweńscy tłumacze
translation
paratext
afterword
Polish literature
Slovenian translators
prevod, parabesedilo, spremna beseda, poljska književnost, slovenski prevajalci
Opis:
Approximately 75% of book publications of Polish literature in Slovenian in the years 1987—2014 include an afterword written by the translator, who expresses in it his concept of translation as a linked text. Slovenian translators place the original in the center of the reflection on translation, attributing the translation a cognitive, mediating and sometimes artistically inspirational function. This testifies to the translators’ responsibility for the reception of the translated literature, and to their historical and literary integrity, as well as to the publishers’ diligence.
Obstaja povezava med parabesedili in prevajalsko strategijo, med odnosom do tujega in zasnovo prevoda, opazovano z vidika ciljne kulture, ki jo predstavljajo prevajalci, kritiki in raziskovalci. Parabesedila zmeraj opredeljujejo literarno in kulturno zavest posameznikov in dobe. opirajoč se na konkretne prevajalske rešitve na ravni jezika in kulture v razmerju do izvornega besedila ustvarjajo novo literarno in miselno resni- čnost. v letih 1987—2014 je v spremnih besedah prevajalcev slovenskih prevodov iz poljske književnosti posredno in neposredno izražena koncepcija prevoda, ta pa v središče prevajalskega procesa in translatoloških analiz postavlja izvirnik. Spremna beseda je izraz interakcije, ki se vzpostavi v prevodnem procesu med prevodom in izvirnikom ter med prevajalcem in bralcem prevoda. Prevodna operacija, ki jo prevajalec sklene (in izvede) v sporazumu z bralcem, obeta čudovito odpravo v neznani svet pod vodstvom nespornega poznavalca. Spremne besede imajo spoznavno in posredovalno vlogo.
Źródło:
Przekłady Literatur Słowiańskich; 2017, 8, 1; 15-35
1899-9417
2353-9763
Pojawia się w:
Przekłady Literatur Słowiańskich
Dostawca treści:
Biblioteka Nauki
Artykuł
Tytuł:
O przekładzie tytułu (na przykładzie prozy słoweńskiej)
O prevajanju naslova. Ob primerih iz slovenske proze
On the Translation of a Title (basing on the Slovenian prose)
Autorzy:
Gawlak, Monika
Powiązania:
https://bibliotekanauki.pl/articles/487131.pdf
Data publikacji:
2015
Wydawca:
Wydawnictwo Uniwersytetu Śląskiego
Tematy:
prevod naslova
svoboda pri prevajanju
prevodi slovenske proze
tujost v prevodu
title translation
freedom of the interpreter
translating Slovenian prose
foreignness in translation
przekład tytułu
wolność tłumacza
przekłady prozy słoweńskiej
obcość w przekładzie
Opis:
Članek obravnava problem svobode prevajalca pri prevajanju naslova proznega dela. To vprašanje se zdi bistveno ne samo zato, ker mora naslov v ciljnem jeziku ohraniti svoje glavne funkcije (identifikacijsko, obvestilno, pragmatično); potrebna sta tudi celovita analiza razmerja med izvirnim naslovom in delom ter upoštevanje „reprezentacijske” vloge naslova v drugotnem kulturnem okolju. Posebna pozornost je namenjena naslavljanju prevodov zbirk kratke proze s poimenovanji, ki so v izhodiščni kulturi že uveljavljeni kot naslovi drugih publikacij (Terra incognita, Noc w Lublanie). Prevajalec s tem zavede bralca in zlorabi prevajalsko svobodo. Članek analizira tudi prevode naslovov, ki ohranjajo značilen element tujosti (Čefurzy raus!), in naslove, ki zelo odstopajo od naslovov izvirnikov (Słońce w dolinie, Białe czereśnie, Pies). Največ možnosti za ustvarjalno svobodo ima prevajalec pri naslovih, ki vsebujejo element tujosti, takih, ki drugotnemu naslovniku ne vzbujajo skoraj nobenih asociacij. Zdi se, da je med omenjenimi praksami še najprimernejša opustitev izvirnega naslova in poimenovanje dela z naslovom, ki je plod interpretacije besedila ali navezave na eno izmed pomembnih tem ali motivov dela. A prevajalčevo svobodo tudi v tem primeru omejujejo pragmatične in etične zahteve. Prevajalca mora pri izbiri novega naslova voditi predvsem želja, da bi delu zagotovil čim širši krog bralcev v novem kulturnem okolju.
The article concerns the issue of the interpreter’s freedom concerning translations of the titles of prose works. The matter seems important not only because of the necessity of reserving the title’s essential functions (identification, information, pragmatics), not only because of the need of a complex analysis of the original title — work relationship, but also because of the ‘ambassadorial’ role of — this title in the secondary cultural space. Attention was drawn to the praxis of giving the interpreted collections of short stories (Terra Incognita, Noc w Lublanie) titles already existing in the initial culture and given to other publications. It is malpractice and misleading to a secondary reader. Also, the titles with a remaining foreign dominant element (Čefurzy raus!) and titles significantly different from the original titles (Słońce w dolinie, Białe czereśnie, Pies) were discussed. The space of freedom and the opportunity of a creative attitude appears especially in cases of titles containing a the foreign element, those which do not evoke almost any associations to the secondary reader. In these cases, the most appropriate practice seems to be deleting the original title and giving a new one, one dependent on the work’s interpretation or containing its important subject or topos. Then, the interpreter’s freedom is limited due to the nature of pragmatic and moral imperatives. In choosing the new title, the interpreter should be guided principally by the desire to ensure that the work reaches as many readers in the new cultural space as possible.
Źródło:
Przekłady Literatur Słowiańskich; 2015, 6, 1; 56-69
1899-9417
2353-9763
Pojawia się w:
Przekłady Literatur Słowiańskich
Dostawca treści:
Biblioteka Nauki
Artykuł
Tytuł:
Medkulturnost v romanu Maje Haderlap Engel des Vergessens / Angel pozabe in strategija prevoda v slovenščino
Interculturality in Maja Haderlap’s novel Angel of Oblivion and strategies of translation into Slovene
Międzykulturowość w powieści Mai Haderlap Engel des Vergessens / Angel pozabe i strategia tłumaczenia na język słoweński
Autorzy:
Borovnik, Silvija
Cieślar, Joanna
Powiązania:
https://bibliotekanauki.pl/articles/1373689.pdf
Data publikacji:
2016
Wydawca:
Wydawnictwo Uniwersytetu Śląskiego
Tematy:
Maja Haderlap
roman Angel pozabe
slovenski prevod
dvojezičnost
medkulturnost.
Maja Haderlap’s novel The Angel of Oblivion
Slovene translation
bilingualism
interculturality
Opis:
Leta 2011 je pri nemški založbi Wallstein izšel roman koroške Slovenke Maje Haderlap, ki je vzbudil veliko pozornost. Roman je prvič nekaj posebnega zato, ker pripoveduje doslej manj znano in tudi pogosto zamolčano zgodbo o trpljenju koroških Slovencev v času druge svetovne vo‑ jne. To zgodbo oživlja pisateljica na osnovi pripovedi svoje babice in drugih sorodnikov, ki so bili med vojno deportirani v nacistična taborišča, ker so jih osumili sodelovanja s partizani. Drugič je roman poseben, ker izpostavlja žensko vojno zgodbo, ki je navadno v zgodovinskih priročnikih marginalizirana. Tretja posebnost romana pa se izraža v dejstvu, da ga je napisala Slovenka v nemškem jeziku. Pisateljica je to utemeljevala s pojasnilom, da ji je nemščina ponujala emo‑ cionalno distanco ter da je snov, ki je bila v nemško govorečem prostoru premalo poznana, želela čim bolj približati avstrijskim oz. nemškim bralcem. V romanu je na osnovi avtobiografskih prvin spregovorila o diskriminaciji Slovencev, pa tudi o zaničevanju in zanikovanju slovenskega jezika. Kljub temu je pisatelj Florjan Lipuš v svojem delu Poizvedovanje za imenom (2013) njen roman v nemščini označil kot jezikovno in nacionalno odpadništvo. Menil je, da bi morali slovenščino na umetniški ravni negovati zlasti tisti, ki so nadarjeni in sposobni, ter da pomeni pisanje litera‑ ture v slovenščini ohranjanje tega jezika pred izginotjem. Njegova kritika jezikovnega prestopa Maje Haderlap v nemščino je zelo ostra tudi zato, ker to ni edini primer pri pisateljih mlajše oz. srednje generacije koroških Slovencev. Roman Maje Haderlap pa je v slovenščino prevedel Štefan Vevar, tudi sam doma s Koroškega. To je še posebno pomembno zato, ker je prevajalec s svojim inovativnim prevodom pokazal ne le na vlogo slovenskega jezika v tem nemško pisanem romanu, temveč je v svoj prevod dodajal še elemente koroškega narečja, ki je bilo prva materinščina tako avtorice romana same kakor tudi njenih literarnih likov. S temi prevajalskimi rešitvami je Vevar ohranjal jezikovno dvoravninskost izvirnika, pokazal pa je tudi na to, da je ta nemško pisani roman tudi slovenski. Avtorica romana pa sodi med pisatelje z dvojno, medkulturno zaznamovano identiteto.
In 2011, the publication house Wallstein published the novel by the Carinthian Slovene Au‑ thor, Maja Haderlap, which attracted a lot of attention. Firstly, the novel is special because it tells a somewhat unknown and oftentimes concealed tale about the agony of the Carinthian Slovenes during the Second World War. This narrative is being revived by the author on the basis of her grandmother’s narration and other relatives, who were deported to Nazi concentration camps during the war because they were suspected of collaboration with the partisans. Secondly, this novel is special because of its emphasis on a woman’s war story which is usually marginalized in historical accounts. The third peculiarity of this novel is demonstrated by the fact that the novel was written by a female Slovene author in the German language. The author substantiated her writing on the rationale that the German language offered her the emotional distance and that she wanted to draw from the subject, which was not well ‑recognized in the German ‑speaking environ‑ ment, being nearer to Austrian rather than German readers. On the basis of the autobiographical elements, she has spoken about the discrimination of the Slovenes and also about the disdain and disavowal of the Slovene language. Nevertheless, the writer, Florjan Lipuš, has labeled her novel as linguistic and national heresy in his work Enquiry for the Name (Poizvedovanje za imenom, 2013). He thought that the Slovene language on the artistic level should be taken care of by those that are gifted and creative and that writing literature in the Slovene language means its preserva‑ tion. His critique of Maja Haderlap’s linguistic crossing into German is also very harsh because this is not the only such case of writers of the younger or middle ‑aged generation of Carinthian Slovenians writing in German. Maja Haderlap’s novel was translated into Slovene by Štefan Vevar, who is himself of Carinthian origin. This is especially important because the translator has demonstrated not only the role of the Slovene language in this novel but also has included in his innovative translation some elements of the Carinthian dialect, which is the mother tongue of the author and her literary characters. With these translation solutions, Vevar preserved the original’s linguistic duality and also demonstrated that this novel, which was written in German, is also Slovene. However, the author of this novel belongs to the group of writers with a double, interculturally designated identity.
Źródło:
Przekłady Literatur Słowiańskich; 2016, 7, 1; 303-315
1899-9417
2353-9763
Pojawia się w:
Przekłady Literatur Słowiańskich
Dostawca treści:
Biblioteka Nauki
Artykuł
Tytuł:
Historia Słowenii oczami Polaka O przekładach literatury słoweńskiej Joanny Pomorskiej
Slovenska zgodovina v očeh Poljaka O slovenski literaturi v prevodih Joanne Pomorske
The History of Slovenia in a Polish perspective Slovenian literature as translated by Joanna Pomorska
Autorzy:
Cieślar, Joanna
Powiązania:
https://bibliotekanauki.pl/articles/486838.pdf
Data publikacji:
2016
Wydawca:
Wydawnictwo Uniwersytetu Śląskiego
Tematy:
esej
prevod
zgodovina
Joanna Pomorska
Drago Jančar
essay
translation
history
Opis:
Prispevek obravnava temo prevajalčevih odločitev na primeru prevoda zbirke Jančarjevih esejev Terra incognita, ki ga je pripravila Joanna Pomorska. Članek izhaja iz teorije tropov Hay‑ dna Whita, ki svoja raziskovanja neposredno navezuje na zgodovinopisje in opozarja na past objektivne zgodovine, ki pravzaprav po njegovem ne sme obstajati. Prav to najdemo v esejih, v katerih vsebino preveva duh zgodovine, denimo Jančarjevi eseji se pogosto dotikajo teme slov‑ enske zgodovine, ki jih avtor postavlja ne samo v slovenski kontekst, ampak tudi v jugoslovanski in celo evropski. Podoba zgodovine v njegovih delih je zgrajena na izjemen način, v katerem prevladuje ironija, ki izhaja iz posmehljive trditve o kolesu zgodovine. Ta svojevrstna perspektiva ni ohranjena v prevajanju, kjer prevajalka mora upoštevati predvsem poljskega bralca, ki slov‑ ensko zgodovino le bežno pozna. Avtorica članka še posebej posveča pozornost ponazoritvi posledic prevajalskih strategij in njihovih razmerij do eseja kot nosilca zgodovine. Raziskuje in analizira prevajalske izbire na leksikalno ‑semantični ravni ter prikazuje njihov vpliv na dojemanje prevedenega besedila.
The article deals with the topic of translator’s choices while investigating the case of the translation of Drago Jančar’s book, Terra incognita, translated in Poland by Joanna Pomorska. This article is based on the theory of tropes by Hayden White, whose research is directly related to the historiography, and points out to the trap of objective or truly scientific history which, in fact, cannot exist. The same also applies to the essays that include some threads of history, such as Jančar’s essays concerning Slovenian history, analyzed not only in the Slovenian, but also in Yugoslavian and even European context. The image of history in his works is built on the remarkable way, where prevails the irony arising from the specific argument on the wheel of history. This unique perspective cannot be retained in the translation, where the translator must take into account a Polish reader’s limited knowledge about the Slovenian history. The author pays particular attention to illustrating the effects of translation strategies and its attitude towards the essay as a relay of history. She analyzes the translation choices on the lexical ‑semantic level, and shows their impact on the perception of the text.
Źródło:
Przekłady Literatur Słowiańskich; 2016, 7, 1; 236-249
1899-9417
2353-9763
Pojawia się w:
Przekłady Literatur Słowiańskich
Dostawca treści:
Biblioteka Nauki
Artykuł

Ta witryna wykorzystuje pliki cookies do przechowywania informacji na Twoim komputerze. Pliki cookies stosujemy w celu świadczenia usług na najwyższym poziomie, w tym w sposób dostosowany do indywidualnych potrzeb. Korzystanie z witryny bez zmiany ustawień dotyczących cookies oznacza, że będą one zamieszczane w Twoim komputerze. W każdym momencie możesz dokonać zmiany ustawień dotyczących cookies