Informacja

Drogi użytkowniku, aplikacja do prawidłowego działania wymaga obsługi JavaScript. Proszę włącz obsługę JavaScript w Twojej przeglądarce.

Wyszukujesz frazę "prevajanje" wg kryterium: Temat


Wyświetlanie 1-5 z 5
Tytuł:
Wolność tłumacza wobec kalejdoskopu kultur na przykładzie esejów Božidara Jezernika
Prevajalčeva svoboda glede na kalejdoskop kultur na primeru esejev Božidarja Jezernika
The translator’s freedom in the face of the cultural kaleidoscope based on examples from Božidar Jezernik’s essays
Autorzy:
Cieślar, Joanna
Powiązania:
https://bibliotekanauki.pl/articles/971905.pdf
Data publikacji:
2015
Wydawca:
Wydawnictwo Uniwersytetu Śląskiego
Tematy:
Božidar Jezernik
esej
prevajanje
prevajalec
essay
translation
translator
tłumaczenie
tłumacz
Opis:
Prispevek obravnava temo prevajalčeve svobode na primeru prevoda Jezernikove knjige Kava. Zgodovina številnih zanimivih osebnosti in ovir, s katerimi se je srečevala grenka črna pijača, imenovana kava, na svojem zmagovitem pohodu iz Arabije Feliks okrog sveta, ki ga ni uspel zaustaviti niti muhtasib svetega mesta Meka, ki je na Poljskem objavljena kot zbirka esejev. Avtorica še posebej posveča pozornost ponazoritvi posledic prevajalskih strategij in njihovih razmerij do eseja kot literarne zvrsti. Raziskuje in analizira prevajalske izbire na leksikalno‑semantični ravni ter prikazuje njihov vpliv na dojemanje prevedenega besedila.
The article deals with the topic of translator’s freedom, in particular investigating the case of the translation of Jezernik’s book Kava. Zgodovina številnih zanimivih osebnosti in ovir, s katerimi se je srečevala grenka črna pijača, imenovana kava, na svojem zmagovitem pohodu iz Arabije Feliks okrog sveta, ki ga ni uspel zaustaviti niti muhtasib svetega mesta Meka which was published in Poland as a collection of essays. The author pays particular attention to the effects of the translation strategies and its relation to the essay as a literary genre. She analyzes translator’s choises on the lexical‑semantic level and shows their impact on text reception.
Źródło:
Przekłady Literatur Słowiańskich; 2015, 6, 1; 226-236
1899-9417
2353-9763
Pojawia się w:
Przekłady Literatur Słowiańskich
Dostawca treści:
Biblioteka Nauki
Artykuł
Tytuł:
„Le drugo ime za ljubezen…”. Novejše knjižno italijanjenje slovenskega leposlovja (2000—2013)
„To tylko inna nazwa miłości…”. Nowe włoskie przekłady słoweńskiej literatury pięknej (2000—2013)
„Just a kind of love…“. Recent Italian translation of the Slovenian literature (2000—2013)
Autorzy:
Košuta, Miran
Powiązania:
https://bibliotekanauki.pl/articles/486753.pdf
Data publikacji:
2014-10-01
Wydawca:
Wydawnictwo Uniwersytetu Śląskiego
Tematy:
prevajanje
recepcija
slovenska književnost
Translation Studies
dialog
przekład
recepcja
literatura słoweńska
translation
reception
Slovenian literature
dialogue
Opis:
V letih 2000—2013 je izšlo približno 160 knjižnih prevodov slovenske proze, poezije ali dramatike v italijanski jezik. Na podlagi bibliografskega popisa prispevek razčlenjuje najopaznejše kolikostne, kakovostne in estetske značilnosti obravnavanega prevodnega korpusa, jih primerja s predhodno recepcijo slovenskega leposlovja v italijanskem prostoru, podatkovno ugotavlja, kako se je od leta 2000 do danes, posebej po vstopu Slovenije v Evropsko unijo ter v schengensko brezcarinsko območje, znatno okrepilo slovensko-italijansko literarno dajdamstvo in hkrati argumentirano osvetljuje nekaj tipoloških, za prevodoslovje splošno povednih stalnic dialoga med številčno večjimi in manjšimi jeziki, literaturami, kulturami.
Between 2000 and 2013, 160 volumes of Slovene poems, plays and prose texts were published in Italian translation. This article investigates this corpus of translations in terms of quantitative, qualitative and aesthetic issues, while also comparing it with previous receptions of Slovenian literature in the Italian cultural milieu and observing/stressing the significant increase in the literary exchange between Slovenia and Italy since 2000 (particulary after the entry of Slovenia into the European Union and the Schengen area). Within the field of Translation Studies, this article also illustrates some fundamental typological paradigms of dialogue between numerically large and small languages, literatures and cultures.
Źródło:
Przekłady Literatur Słowiańskich; 2014, 5, 1; 217-256
1899-9417
2353-9763
Pojawia się w:
Przekłady Literatur Słowiańskich
Dostawca treści:
Biblioteka Nauki
Artykuł
Tytuł:
Przekład — kontekst — polityka. Próba lektury Rozważań o Polsce Draga Jančara
Translation — Context — Politics: Reading Drago Jančar’s Reflections on Poland
Prevajanje — kontekst — politika Poskus branja Jančarjevih esejev Adam Michnik ali premišljevanje o Poljski
Autorzy:
Kopczyk, Michał
Powiązania:
https://bibliotekanauki.pl/articles/1373539.pdf
Data publikacji:
2020-12-31
Wydawca:
Wydawnictwo Uniwersytetu Śląskiego
Tematy:
Drago Jančar
Adam Michnik
Slovenian literature
translation context
translation and politics
slovenska književnost
kontekst
prevoda
prevajanje in politika
Opis:
Članek obravnava esej Draga Jančarja Adam Michnik ali premišljevanje o Poljski (1997), ki ga je v poljščino prevedla Joanna Pomorska (2001), dve desetletji pozneje pa še Nikodem Szczygłowski. Avtor članka ugotavlja, da se branje eseja Jančarja spre minja glede na spreminjajoče se politične razmere. Devetdeseta leta in začetek 21. stoletja so bili naklonjeni političnemu optimizmu, Adam Michik pa je veljal kot junak dobe, ki je bila končno zaključena. Branje eseja z današnjega vidika nam omogoča ustrezno ovrednotiti politično vizijo Michnika; je tudi opozorilo pred lahkim optimizmom in naivno vero, da je mogoče dokončno premagati nevarnosti, ki so bile odgovorne za tragedijo 20. stoletja.
This article discusses Drago Jančar’s 1997 essay, Adam Michnik ali premišljevanje o Poljski (Adam Michnik; Or, Reflections on Poland). The essay was translated into Polish first by Joanna Pomorska (2001) and then, about two decades later, by Nikodem Szczygłowski. The aim of the article is to interpret Jančar’s essay in light of ongoing changes to the political situation in Europe and to evaluate to what extent the political context influences the interpretation of the work in question.
Źródło:
Przekłady Literatur Słowiańskich; 2020, 10, 2; 267-281
1899-9417
2353-9763
Pojawia się w:
Przekłady Literatur Słowiańskich
Dostawca treści:
Biblioteka Nauki
Artykuł
Tytuł:
Wartość komentarza w przekładzie (na przykładzie literatury słoweńskiej)
The value of comment in Translation: the example of Slovenian literature
Vrednost komentarja v prevodu (primer slovenske literature)
Autorzy:
Gawlak, Monika
Powiązania:
https://bibliotekanauki.pl/articles/486914.pdf
Data publikacji:
2017-12-31
Wydawca:
Wydawnictwo Uniwersytetu Śląskiego
Tematy:
paratekst
komentarz
tłumaczenie
literatura słoweńska
komunikacja międzykulturowa
paratext
comment
translation
Slovenian literature
cross-cultural communication
paratekst, komentar, prevajanje, slovenska književnost, medkulturna komunikacija
Opis:
The article deals with the role of comment (as a kind of paratext), which gains a particular status in translation, becoming an additional medium between the author/translator/editor and the primary text and the secondary recipient as well as their cultural universe. This seems important because the translated text is to function in a new environment, a new cultural space; it is supposed to find its way to a new audience, and thus this type of expressions “support” translation in its most important role of a link in cross-cultural communication. The role, nature, and importance of paratext-comments (introductions, prefaces, postscripts) have been examined in the context of translations of Slovenian literature in Poland basing on selected examples. Both the comments of experts-researchers, as well as interpreters themselves, have been taken into consideration. The author notes that, from the ethical point of view, a commentary becomes contributive to the slow process of the recipient realizing the presence of an interpreter and inter-subjective nature of translation, extracts the unfamiliar categories of perception and understanding of the world, brings them closer, making the gesture of seeking “imagined communities”.
Članek obravnava vlogo komentarja (kot vrsto parateksta), ki pridobi svojevrsten status v prevodu, tako da postane dodatna oblika posredovanja med avtorjem / prevajalcem / založnikom in izvirnim besedilom ter naslovnikom prevoda in njegovim kulturnim univerzumom. To se zdi pomembno, saj naj bi prevedeno besedilo zaživelo v novem okolju in kulturnem prostoru, našlo naj bi pot do novega občinstva, torej taka vrsta izraza “podpira” prevod v njegovi verjetno najbolj pomembni vlogi posrednika v medkulturni komunikaciji. vloga, značaj in pomen paratekstov-komentarjev (uvodov, predgovorov, pripisov) so bili proučevani v okviru prevodov slovenske literature na Poljskem, in sicer na podlagi izbranih primerov. Upoštevani so bili komentarji tako raziskovalcev-strokovnjakov kot tudi samih prevajalcev. avtorica ugotavlja, da komentar v etičnem pogledu prispeva k počasnemu procesu uzaveščenja naslovnika o prevajalčevi prisotnosti in intersubjektivnega značaja prevoda, pridobiva neznane kategorije dojemanja in razumevanja sveta, jih približuje, s tem pa išče “pojmovno skupnost” (“imagined commu- nities”).
Źródło:
Przekłady Literatur Słowiańskich; 2017, 8, 1; 57-69
1899-9417
2353-9763
Pojawia się w:
Przekłady Literatur Słowiańskich
Dostawca treści:
Biblioteka Nauki
Artykuł
Tytuł:
Przekłady literatury słoweńskiej w Polsce w latach 2007—2013 — komentarz
Prevodi slovenske literature na Poljskem v letih od 2007 do 2013 — komentar
Slovenian literature translations published in Poland between 2007—2013 — the commentary
Autorzy:
Gawlak, Monika
Powiązania:
https://bibliotekanauki.pl/articles/487039.pdf
Data publikacji:
2014-07-01
Wydawca:
Wydawnictwo Uniwersytetu Śląskiego
Tematy:
przekład literacki
recepcja literatury słoweńskiej
polityka kulturalna
przekłady w Polsce
literarno prevajanje
recepcija slovenske literature
kulturna politika
prevodi na Poljskem
literary translation
Reception of Slovenian literature
cultural politics
translations in Poland
Opis:
Komentar predstavlja prevode slovenske literature, izdane na Poljskem v letih 2007—2013. V tem obdobju so izšli prevodi slovenske proze (mdr. Jančarja, Virka, Žabota, Mazzinija , Vojnovića, Möderndorferja, Frančiča, Novakove) in poezije (mdr. Šalamuna, Čučnika, Kosovela, Franči ča, Osojnika, Kušarjeve) — tako v knjižni obliki kot tudi v revijalnih in časopisnih objavah. Izšle so še druge publikacije, kot so antologije ter zvezki, ki so sad prevajalskih delavnic. Komentar zajema knjižne izdaje, saj prav te oblikujejo literarno zavest sekundarne kulture. Razveseljivo je, da trenutno lahko opazimo vse več objav prevodov slovenske literature, saj se povečuje tudi potreba po dopolnitvi in izostritvi slike slovenske kulture v zavesti poljskega prejemnika, nekega »kulturnega stereotipa«, ki ga bralci usvajajo s prihajajočimi besedili. Kar zadeva recepcijo, se zdi ključnega pomena, da so prevodi slovenskih avtorjev izšli v samozaložbah ali pri lokalnih založnikih (z izjemo Jančarja, Virka in Čučnika). Razvidno je, da bi bilo koristno ustanoviti dosledno kulturno in založniško politiko ter zagotoviti ustrezno širitveno strategijo, ki bi prispevala k okrepljenemu in razširjenemu tvornemu dialogu med slovensko in poljsko literaturo.
The commentary constitues a presentation of Slovenian literature translations published in Poland between 2007—2013. In mentioned period of time the translation of prose (among others written by Jančar, Virk, Žabot, Mazzini, Vojnovic, Möderndorfer, Frančič, Novak) and Slovenian poetry (Šalamun, Čučnik, Kosovel, Frančič, Osojnik, Kušar) appeared both as independent book publications as well as texts presented in periodicals and regular press. Also publications printed as anthology and releases which were a result of translation workshops were developed. In the commentary the author’s concern focuses mainly on books publications due to the fact that they are shaping the literary awareness of secondary culture. It is comforting that presently the increasing tendency for publishing translations of Slovenian literature can be observed. There is a growing need to strengthen and complement the image of Slovenian culture in the Polish reader’s consciousness, a kind of “cultural stereotype” which the reading community assimilate along with the growth of another texts. From the perspective of reception the most important issue seems to be that translations of Slovenian authors (besides Jančar, Virk and Čučnik) were published by independent, local and niche publishing houses. It is clearly seen that creating a coherent cultural‑publishing strategy and providing appropriate popularizing strategy would contribute to enriching, creative dialogue between Slovenian and Polish literature.
Źródło:
Przekłady Literatur Słowiańskich; 2014, 5, 2; 209-221
1899-9417
2353-9763
Pojawia się w:
Przekłady Literatur Słowiańskich
Dostawca treści:
Biblioteka Nauki
Artykuł
    Wyświetlanie 1-5 z 5

    Ta witryna wykorzystuje pliki cookies do przechowywania informacji na Twoim komputerze. Pliki cookies stosujemy w celu świadczenia usług na najwyższym poziomie, w tym w sposób dostosowany do indywidualnych potrzeb. Korzystanie z witryny bez zmiany ustawień dotyczących cookies oznacza, że będą one zamieszczane w Twoim komputerze. W każdym momencie możesz dokonać zmiany ustawień dotyczących cookies