Informacja

Drogi użytkowniku, aplikacja do prawidłowego działania wymaga obsługi JavaScript. Proszę włącz obsługę JavaScript w Twojej przeglądarce.

Wyszukujesz frazę "prevajalec" wg kryterium: Temat


Wyświetlanie 1-3 z 3
Tytuł:
Wolność tłumacza wobec kalejdoskopu kultur na przykładzie esejów Božidara Jezernika
Prevajalčeva svoboda glede na kalejdoskop kultur na primeru esejev Božidarja Jezernika
The translator’s freedom in the face of the cultural kaleidoscope based on examples from Božidar Jezernik’s essays
Autorzy:
Cieślar, Joanna
Powiązania:
https://bibliotekanauki.pl/articles/971905.pdf
Data publikacji:
2015
Wydawca:
Wydawnictwo Uniwersytetu Śląskiego
Tematy:
Božidar Jezernik
esej
prevajanje
prevajalec
essay
translation
translator
tłumaczenie
tłumacz
Opis:
Prispevek obravnava temo prevajalčeve svobode na primeru prevoda Jezernikove knjige Kava. Zgodovina številnih zanimivih osebnosti in ovir, s katerimi se je srečevala grenka črna pijača, imenovana kava, na svojem zmagovitem pohodu iz Arabije Feliks okrog sveta, ki ga ni uspel zaustaviti niti muhtasib svetega mesta Meka, ki je na Poljskem objavljena kot zbirka esejev. Avtorica še posebej posveča pozornost ponazoritvi posledic prevajalskih strategij in njihovih razmerij do eseja kot literarne zvrsti. Raziskuje in analizira prevajalske izbire na leksikalno‑semantični ravni ter prikazuje njihov vpliv na dojemanje prevedenega besedila.
The article deals with the topic of translator’s freedom, in particular investigating the case of the translation of Jezernik’s book Kava. Zgodovina številnih zanimivih osebnosti in ovir, s katerimi se je srečevala grenka črna pijača, imenovana kava, na svojem zmagovitem pohodu iz Arabije Feliks okrog sveta, ki ga ni uspel zaustaviti niti muhtasib svetega mesta Meka which was published in Poland as a collection of essays. The author pays particular attention to the effects of the translation strategies and its relation to the essay as a literary genre. She analyzes translator’s choises on the lexical‑semantic level and shows their impact on text reception.
Źródło:
Przekłady Literatur Słowiańskich; 2015, 6, 1; 226-236
1899-9417
2353-9763
Pojawia się w:
Przekłady Literatur Słowiańskich
Dostawca treści:
Biblioteka Nauki
Artykuł
Tytuł:
Perspektywa tekstowa i perspektywa kulturowa w przekładzie, czyli o kłopotach współistnienia
Besedilna in kulturna perspektiva v prevodu ali o zadregah sožitja
On co‑existential problemes: Textual and Cultural Perspectives on Translation
Autorzy:
Tokarz, Bożena
Powiązania:
https://bibliotekanauki.pl/articles/487091.pdf
Data publikacji:
2015
Wydawca:
Wydawnictwo Uniwersytetu Śląskiego
Tematy:
prevod
prevajalec
svoboda
odgovornost
besedilo
translation
translator
freedom
responsibility
text
tłumaczenie
tłumacz
wolność
odpowiedzialność
tekst
Opis:
Povzetek: Če je izvirno besedilo upoštevano kot razpoznavno znamenje določenega miselnega modela, tedaj preusmeritev pozornosti od smisla izvirnika k prevodu in ciljni kulturi ne pomeni nujno brisanja izvirnega besedila. V prevajalčevem duhu se srečuje dvoje različnih mentalnih območij. Njegova svoboda tako na konceptualni kot tudi jezikovno‑stilistični ravni je omejena z odgovornostjo do avtorja in naslovnika ter koncepcije besedila, kajti v prevodu prihaja do premikov v območju pomenotvornih dejavnikov, kar vodi k nastanku novega literarnega predmeta. Besedilna perspektiva je temelj vsakega prevoda; kaže na nejasnosti z vidika domače literaturę in kulture in izpostavlja potrebo po osvetlitvi kontekstnih pomenov, torej tistih, ki izhajajo iz medkulturnih razlik. Do soočenja dveh miselnih sfer namreč lahko pride zaradi razbiranja in razumevanja miselnih mehanizmov, vpisanih v besedilo. Slovnične kategorije, pojmi, stil in konvencije so pomensko, miselno, kulturno in antropološko zmeraj zaznamovani dejavniki.
The process of translation assumes the existence of two separate mental spaces merging in the translator’s mind, whose freedom is limited by the responsibility towards the author and the reader, on the one hand, and, on the other, the textual imperatives manifested at the conceptual, linguistic, and stylistic levels. The transformations of strategies generating meaning during the process of translation lead to the creation of a new literary subject. The shift from the meaning of the original to the translator and the target culture does not have to imply an erasure of the source as long as it is being interpreted as a manifestation of a specific mental space. The textual perspective constitutes the foundation of translation, inasmuch as it reveals ambiguities from the point of view of the target literature and culture, and points to the necessity to resolve contextualized meanings that represent cultural differences. The encounter between two mental spaces happens due to the interpretation of the mental mechanisms that are inscribed into the text. Grammatical structures, meaning, style and literary conventions are always determined by semantic, intellectual, cultural and anthropological factors.
Źródło:
Przekłady Literatur Słowiańskich; 2015, 6, 1; 73-89
1899-9417
2353-9763
Pojawia się w:
Przekłady Literatur Słowiańskich
Dostawca treści:
Biblioteka Nauki
Artykuł
Tytuł:
Tłumacz komparatysta — tłumacz uwikłany w język. O dwóch „poezjotwórczych” kategoriach gramatycznych w języku polskim i słoweńskim
Prevajalec kot komparativist ter njegovo soočanje z jeziki. O dveh „poezijoustvarjalnih” slovničnih kategorijah v polščini in slovenščini
The Comparative Translator: A Translator Involved in Language. Regarding Two Poetic Grammatical Categories in Polish and Slovenian
Autorzy:
Muszyńska-Vizintin, Anna
Powiązania:
https://bibliotekanauki.pl/articles/487118.pdf
Data publikacji:
2014-10-01
Wydawca:
Wydawnictwo Uniwersytetu Śląskiego
Tematy:
tłumacz - komparatysta
relatywizm językowy
kategorie gramatyczne
narzędnik w poezji
liczba podwójna
utracone w tłumaczeniu
prevajalec — komparativist
jezikovni relativizem
slovnične kategorie
orodnik v pesmih
slovenska dvojina
izgubljeno v prevodu
translator-comparatist
relativism of languages
grammatical categories
instrumentalis in poety
dualis in Slovenian
lost in translation
Opis:
Prevajalec kot posredovalec med izvirnikom in prevodom je oseba, ki istočasno deluje med dvema jezikoma, dvema kulturami in dvojno literarno dediščino, ki sta doživeli različen razvoj. Prevajalsko delo je podobno delu komparatističnemu (primerjanje, analiza besedil, raziskovanje literarnih in kulturnih kontekstov, razlik in podobnosti), torej lahko trdimo, da je prevajalec „idealen — komparativist” oziroma „komparativist — praktik”, ki se mora med celotnim postopkom prevajanja soočati z jezikovno in kulturno različnostjo. Pri prevajanju iz izvirnega v drug in drugačen jezik se razkriva jezikovnen relativizem, ki ga včasih ni mogoče premostiti. Različna narava jezikov se lahko pojavlja ne samo na nivoju semantike oziroma v pragmatični (ustvarjalni) uporabi (tako im.„ususu”), temveč tudi na področju slovnice: v slovničnih oblikah, katere omogočajo ustvarjanje določene pesniške „vizijnosti” v enem jeziku, ki — zaradi drugačnega slovničnega sistema — ni prevedljiva v drugačen jezik (npr. v poljščini: orodnik — instrumental, ki nima potrebe po uporabi predloga (z /s) ali v slovenščini: izjemna in ni prevedljiva več v druge jezike, „intimna” kategorija dvojine). Razlike med raznimi načinami jezikovne konceptualizacije so opazljive samo preko primerjalne analize med izvirnikom in prevodom, kar — v praktičnem dejanju — dela prevajalec, na področju teorije pa prevajalski kritiki.
The translator as a mediator between the original and the translation is a person who is simultaneously working between two languages, two cultures and two literary heritages, which have experienced different developments. The work of translation is similar to that of comparativism (comparing, text analysis, exploration of literary and cultural contexts, differences and similarities), so it is possible to say that the translator is an ideal comparatist, or a „comparatist — practitioner”, who must cope with the diversity of languages and cultures during the whole process of translation. Translation from the original to another language reveals relativism, which sometimes cannot be overcome. The different linguistic nature may appear not only at the level of semantics, or in the pragmatic conventions, but also in the field of grammar: for example, grammatical forms, which enable the creation of a certain poetic “visionism” in the original language, do not allow translation into another language, as the latter uses a different grammatical system. Thus, the Polish instrumentalis, which does not need to use the preposition s/z, is untranslatable into Slovenian and, considering the same principle, the Slovenian “intimate” category of the dual form is untranslatable into other languages. The differences between the various linguistic conceptualization are observable only through a comparative analysis between the original and the translation, which — in practical action — is done by the translator, and — in theory — by the translation critics.
Źródło:
Przekłady Literatur Słowiańskich; 2014, 5, 1; 355-373
1899-9417
2353-9763
Pojawia się w:
Przekłady Literatur Słowiańskich
Dostawca treści:
Biblioteka Nauki
Artykuł
    Wyświetlanie 1-3 z 3

    Ta witryna wykorzystuje pliki cookies do przechowywania informacji na Twoim komputerze. Pliki cookies stosujemy w celu świadczenia usług na najwyższym poziomie, w tym w sposób dostosowany do indywidualnych potrzeb. Korzystanie z witryny bez zmiany ustawień dotyczących cookies oznacza, że będą one zamieszczane w Twoim komputerze. W każdym momencie możesz dokonać zmiany ustawień dotyczących cookies