Informacja

Drogi użytkowniku, aplikacja do prawidłowego działania wymaga obsługi JavaScript. Proszę włącz obsługę JavaScript w Twojej przeglądarce.

Wyszukujesz frazę "aforizem" wg kryterium: Wszystkie pola


Wyświetlanie 1-1 z 1
Tytuł:
I. Prijatelj in A. Nowaczyński: informativno‑korektivna funkcija prevoda (Wildovi aforizmi prek poljščine v slovenščino)
I. Prijatelj i A. Nowaczyński: informacyjno‑korekcyjna funkcja przekładu (aforyzmy Wilde’a tłumaczone poprzez polski na słoweński)
I. Prijatelj and A. Nowaczyński: the informative and the corrective function of translation (Wilde’s aphorisms rendered into Slovene via Polish)
Autorzy:
Stanovnik, Majda
Cieślar, Joanna
Bukowczan, Agnieszka
Powiązania:
https://bibliotekanauki.pl/articles/1373663.pdf
Data publikacji:
2016
Wydawca:
Wydawnictwo Uniwersytetu Śląskiego
Tematy:
funkcija prevoda
aforizem
I. Prijatelj
O. Wilde
A. Nowaczyński
translation function
aphorism
Opis:
Na dunajski univerzi izobraženi slavist Ivan Prijatelj (1875—1937), aktivni sopotnik pesniške skupine 'slovenske moderne', se je uveljavil predvsem kot vpliven literarni zgodovinar. Z literaturo pa se je vse življenje ukvarjal tudi kot esejist in prevajalec, ker je hotel spoznavati pomembne, še zlasti sodobne evropske avtorje in umetnostne smeri ter z njimi seznanjati rojake. Informacijo o angleškem pisatelju, ki je takrat zbujal pozornost v vzhodni in zahodni Ev‑ ropi, je zgostil v revijalnem prispevku Oskar Wilde (1907), katerega večji del predstavlja prevod Wildovih aforizmov o umetnosti in kritiki. Poslovenjeni pa so iz poljščine, po knjigi Adolfa Nowaczyńskega Oskar Wilde. Studjum. Aforyzmy. Nowele (1906), v kateri je Wilde predstavljen obširneje in bolj vsestransko. Prijateljev prevod je tematsko enovitejši, toda v njegovem prevod‑ nem opusu edini, ki ni narejen neposredno iz izvirnika. S prevodom Nowaczyńskega se ne ujema popolnoma, skladen pa je s kratko poetiko prevoda, ki jo je napisal kot uvodno poglavje svoje zgodnejše prevodoslovne razprave Puškin v slovenskih prevodih (1901). Njeno izhodišče je ugo‑ tovitev, da je prevod v književnosti majhnega naroda, kakršen je slovenski, nepogrešljiv, ker jo povezuje s književnostmi drugih narodov z informiranjem in vzgojo domačih bralcev in korigi‑ ranjem lokalnih artističnih standardov. Za ustrezno opravljanje teh funkcij mora ohraniti pristnost izvirnika in se hkrati prilagoditi ciljni kulturi, da v njej deluje kot domače delo. Temu primerno je zaznamovan ne samo z avtorjevo, ampak vsaj deloma tudi s prevajalčevo kreativno osebnostjo.Manjši odmiki od izvirnika v prevodih Nowaczyńskega in Prijatelja, ki se tu in tam razhajata tudi med sabo, ostajajo v okvirih priporočene 'zlate srednje poti' med ohranjanjem avtorjevih in‑ tencij in prevajalčevih svoboščin, namenjenih čim večji učinkovitosti in prepričljivosti preveden‑ ega besedila.
The Slavic scholar Ivan Prijatelj (1875—1937), who received his university education in Vienna and was a contemporary and collaborator of the group of Slovene writers known as the »Slovene Modernists« (slovenska moderna), established himself primarily as an influential liter‑ ary historian. Apart from that, he developed his interests in literature as an essayist and translator, being eager to become familiar with important authors and literary currents, especially modern European ones, and to make them accessible to Slovene readers. He succinctly presented the English writer, who at the time garnered attention in Eastern and in Western Europe, in the journal article Oskar Wilde (1907), which is a translation of Wilde’s aphorisms on art and on criticism. They were translated into Slovene from Polish, on the basis of Oskar Wilde. Studjum. Aforyzmy. Nowele, a book by Adolf Nowaczyński (1906), in which Wilde is dealt with in a more extensive and multi ‑faceted manner. Prijatelj’s version, which is thematically homogeneous, is the only one among his translations that is not based directly on the source text. It does not always follow Nowaczyński’s translation, but is consistent with the poetics of translation sketched out by Prijatelj in the introductory chapter to his study on Pushkin in Slovene translations (1901). The study presupposes that for the literature of a small nation such as Slovenia, transla‑ tion is indispensable in as far as it enables that literature to become connected to other national literatures; in actual fact, translations are considered as a means of informing and educating target readers as well as of correcting local literary standards. In order to perform these functions in a satisfactory way, a translation must preserve the original’s authenticity, while at the same time adapting to the target culture and naturally integrating into it. Accordingly, a translated text does not only bear a mark of the author’s creative genius, but, to an extent, also of that of the translator. Some minor shifts with respect to the English original are observable in Prijatelj’s and Nowaczyński’s translations, which in some points differ also from each other, and remain within the recommended middle way, which makes it possible for the translator to take into account the author’s intentions, while allowing himself the necessary freedom, so as to produce an effective and convincing target text.
Źródło:
Przekłady Literatur Słowiańskich; 2016, 7, 1; 136-150
1899-9417
2353-9763
Pojawia się w:
Przekłady Literatur Słowiańskich
Dostawca treści:
Biblioteka Nauki
Artykuł
    Wyświetlanie 1-1 z 1

    Ta witryna wykorzystuje pliki cookies do przechowywania informacji na Twoim komputerze. Pliki cookies stosujemy w celu świadczenia usług na najwyższym poziomie, w tym w sposób dostosowany do indywidualnych potrzeb. Korzystanie z witryny bez zmiany ustawień dotyczących cookies oznacza, że będą one zamieszczane w Twoim komputerze. W każdym momencie możesz dokonać zmiany ustawień dotyczących cookies