Informacja

Drogi użytkowniku, aplikacja do prawidłowego działania wymaga obsługi JavaScript. Proszę włącz obsługę JavaScript w Twojej przeglądarce.

English (EN)·Polski (PL)·Yкраїнський (UK)
Przejdź do strony domowej biblioteki Centralna Biblioteka Wojskowa Link otwiera się w nowym oknie Logo biblioteki Prolib Integro - strona głównaCentralna Biblioteka Wojskowa

Wyszukujesz frazę "prevodi" wg kryterium: Temat

  Lista filtrów
Wyrównaj
    Wyświetlanie 1-7 z 7
    Tytuł:
    Przekłady literatury polskiej w Słowenii w 2015 roku
    Polish literature in Slovenian translation in 2015
    Poljska književnost v slovenskih prevodih v letu 2015
    Autorzy:
    Muszyńska-Vizintin, Anna
    Powiązania:
    https://bibliotekanauki.pl/articles/487061.pdf
    Data publikacji:
    2016
    Wydawca:
    Wydawnictwo Uniwersytetu Śląskiego
    Tematy:
    prevodi 2015
    prevajalskih izbir
    medkulturni dialog
    translations in 2015
    translation choices
    intercultural dialogue
    Opis:
    Leta 2015 je v slovenskih prevodih izšlo 15 poljskih knjig, kar je skoraj dvakrat več v primerjavi z letom 2014. Dominirala je proza; glede poezije poljsko leposlovje sta predstavljala dva pesnika različnih generacij: Tadeusz Różewicz, katerega dve zbirki (Profesorjev nožek in Siva zona) prevedla je izkušena prevajalka Jana Unuk ter Justyna Bargielska, mlada poljska avtorica, katere je izbor pesmi z naslovom Serija manjših ran pripravila prevajalka Staša Pavlović. Zanimivo je, da so Slovenci leta 2015 prevedli celo 6 knjig za otroke in mlajše bralce (Onichimowska, Maleszka, Żółtowska -Darska) ter dve knjigi o verskih tematikah (Sestra Faustina Ewe Czaczkowske ter osebni zapiski Janeza Pavla II z let 1962—2003). Popestren izbor, ponudba prevajalcev ter z leta v leto naraščajoče število slovenskih prevodov poljskega leposlovja (ki so jih večinoma izdale zelo prestižne založbe, kot so Beletrina, Družina, Modrijan in Cankarjeva založba) pokazujejo, da se slovenski bralci zanimajo za poljsko kulturo in rade volje berejo poljske knjige.
    In 2015, fifteen Polish books were translated into Slovenian, which is almost twice as much when compared to 2014. Prose has been dominant; Polish poetry was represented by two poets of different generations: Tadeusz Różewicz, whose two collections (Profesorjev nožek and Siva Zona) were translated by the experienced translator Jana Unuk. Furthermore, Justyna Bargielska, a young Polish poetess, whose poetry selection entitled Serija manjših ran was prepared by Staša Pavlović. Interestingly, in 2015 Slovenes translated six books for children and young readers (Oni- chimowska, Maleszka, Żółtowska -Darska) and two books on religious topics (Ewa Czaczkowska’s Sestra Faustina and John Paul II’s personal notes from 1962 to 2003). The varied selections, translators’ offerings and the growing number of Slovenian translations of Polish literature (which were mostly published by very prestigious companies such as Beletrina, Družina, Modrijan and Cankarjeva založba) demonstrate that Slovenian readers are interested in Polish culture and interested in reading Polish books.
    Źródło:
    Przekłady Literatur Słowiańskich; 2016, 7, 2; 187-198
    1899-9417
    2353-9763
    Pojawia się w:
    Przekłady Literatur Słowiańskich
    Dostawca treści:
    Biblioteka Nauki
    Artykuł
    Tytuł:
    Przekłady literatury polskiej w Słowenii w 2014 roku
    Poljska književnost v slovenskih prevodih v letu 2014
    Polish literature in Slovenian translation in 2014
    Autorzy:
    Muszyńska-Vizintin, Anna
    Powiązania:
    https://bibliotekanauki.pl/articles/486689.pdf
    Data publikacji:
    2015
    Wydawca:
    Wydawnictwo Uniwersytetu Śląskiego
    Tematy:
    obrobne kulture
    dominantne kulture
    prevodi leta 2014
    prevajalske izbire
    medkulturni dialog
    peripheral cultures
    dominant cultures
    translations in 2014
    translation choices
    intercultural dialogue
    Opis:
    Leta 2014 je v Sloveniji izšlo 8 prevodov knjig poljskih avtorjev, med katerimi je prevladovala proza: 5 romanov pisateljev različnih generacij (Lem, Myśliwski, Huelle, Tokarczuk, Franczak), dve knjigi o verskih tematikah (o Janezu Pavlu II in o Juriju Popiełuszko) ter en izbor pesmi poljske Nobelove nagrajenke Wisławe Szymborske. Poljsko leposlovje je bilo tudi še kar prisotno v literarnih revijah, kot so npr. „Lirikon21”, „Poetikon”, „Locutio” in „Literatura”. Večino prevodov so objavile najbolj poznane in prestižne slovenske založbe, kot so npr. Mladinska knjiga, Cankarjeva založba, Celjska Mohorjeva Družba in Beletrina. Vredna pozornosti pa je dodelitev prestižne nagrade za najboljšega mladega prevajalca leta 2014 Staši Pavlovič za njen prvi knjižni prevod Mercedes‑Benz: iz pisem Hrabalu Pawła Huelleja. Na podlagi obravnavanih podatkov se lahko opazi, da poljska kultura postaja vedno bolj zanimiva za Slovence, za kar (v okviru medkulturnega dialoga) prispevajo prevajalci, predvsem pa njihovi odlični prevodi.
    In 2014, 8 Polish authors’ books were translated and published in Slovenia, among which the dominant literary genre was prose: 5 novels written by authors belonging to different generations (Lem, Myśliwski, Huelle, Tokarczuk, Franczak), 2 books on religious topics (on John Paul II and Jerzy Popiełuszko), and a selection of poems by the Polish Nobel Prize winner Wisława Szymborska. Polish literature was also quite present in literary magazines such as „Lirikon21”, „Poetikon”, „Locutio” and „Literatura”. Most of the translations have been published by the most famous and prestigious Slovenian publishers such as Mladinska knjiga, Cankarjeva založba, Celjska Mohorjeva Družba and Beletrina. It is worthy to note that the prestigious award for the best young translator in 2014 was assigned to Staša Pavlović for her first translation, that is, Pawel Huelle’s Mercedes Benz: From Letters to Hrabal. On the basis of the data presented, it can be seen that Polish literature is becoming increasingly popular among Slovenians thanks to the translators and, especially, to their excellent translations.
    Źródło:
    Przekłady Literatur Słowiańskich; 2015, 6, 2; 191-204
    1899-9417
    2353-9763
    Pojawia się w:
    Przekłady Literatur Słowiańskich
    Dostawca treści:
    Biblioteka Nauki
    Artykuł
    Tytuł:
    Przekłady literatury słoweńskiej w Polsce w latach 2007—2013 — komentarz
    Prevodi slovenske literature na Poljskem v letih od 2007 do 2013 — komentar
    Slovenian literature translations published in Poland between 2007—2013 — the commentary
    Autorzy:
    Gawlak, Monika
    Powiązania:
    https://bibliotekanauki.pl/articles/487039.pdf
    Data publikacji:
    2014-07-01
    Wydawca:
    Wydawnictwo Uniwersytetu Śląskiego
    Tematy:
    przekład literacki
    recepcja literatury słoweńskiej
    polityka kulturalna
    przekłady w Polsce
    literarno prevajanje
    recepcija slovenske literature
    kulturna politika
    prevodi na Poljskem
    literary translation
    Reception of Slovenian literature
    cultural politics
    translations in Poland
    Opis:
    Komentar predstavlja prevode slovenske literature, izdane na Poljskem v letih 2007—2013. V tem obdobju so izšli prevodi slovenske proze (mdr. Jančarja, Virka, Žabota, Mazzinija , Vojnovića, Möderndorferja, Frančiča, Novakove) in poezije (mdr. Šalamuna, Čučnika, Kosovela, Franči ča, Osojnika, Kušarjeve) — tako v knjižni obliki kot tudi v revijalnih in časopisnih objavah. Izšle so še druge publikacije, kot so antologije ter zvezki, ki so sad prevajalskih delavnic. Komentar zajema knjižne izdaje, saj prav te oblikujejo literarno zavest sekundarne kulture. Razveseljivo je, da trenutno lahko opazimo vse več objav prevodov slovenske literature, saj se povečuje tudi potreba po dopolnitvi in izostritvi slike slovenske kulture v zavesti poljskega prejemnika, nekega »kulturnega stereotipa«, ki ga bralci usvajajo s prihajajočimi besedili. Kar zadeva recepcijo, se zdi ključnega pomena, da so prevodi slovenskih avtorjev izšli v samozaložbah ali pri lokalnih založnikih (z izjemo Jančarja, Virka in Čučnika). Razvidno je, da bi bilo koristno ustanoviti dosledno kulturno in založniško politiko ter zagotoviti ustrezno širitveno strategijo, ki bi prispevala k okrepljenemu in razširjenemu tvornemu dialogu med slovensko in poljsko literaturo.
    The commentary constitues a presentation of Slovenian literature translations published in Poland between 2007—2013. In mentioned period of time the translation of prose (among others written by Jančar, Virk, Žabot, Mazzini, Vojnovic, Möderndorfer, Frančič, Novak) and Slovenian poetry (Šalamun, Čučnik, Kosovel, Frančič, Osojnik, Kušar) appeared both as independent book publications as well as texts presented in periodicals and regular press. Also publications printed as anthology and releases which were a result of translation workshops were developed. In the commentary the author’s concern focuses mainly on books publications due to the fact that they are shaping the literary awareness of secondary culture. It is comforting that presently the increasing tendency for publishing translations of Slovenian literature can be observed. There is a growing need to strengthen and complement the image of Slovenian culture in the Polish reader’s consciousness, a kind of “cultural stereotype” which the reading community assimilate along with the growth of another texts. From the perspective of reception the most important issue seems to be that translations of Slovenian authors (besides Jančar, Virk and Čučnik) were published by independent, local and niche publishing houses. It is clearly seen that creating a coherent cultural‑publishing strategy and providing appropriate popularizing strategy would contribute to enriching, creative dialogue between Slovenian and Polish literature.
    Źródło:
    Przekłady Literatur Słowiańskich; 2014, 5, 2; 209-221
    1899-9417
    2353-9763
    Pojawia się w:
    Przekłady Literatur Słowiańskich
    Dostawca treści:
    Biblioteka Nauki
    Artykuł
    Tytuł:
    O przekładzie tytułu (na przykładzie prozy słoweńskiej)
    O prevajanju naslova. Ob primerih iz slovenske proze
    On the Translation of a Title (basing on the Slovenian prose)
    Autorzy:
    Gawlak, Monika
    Powiązania:
    https://bibliotekanauki.pl/articles/487131.pdf
    Data publikacji:
    2015
    Wydawca:
    Wydawnictwo Uniwersytetu Śląskiego
    Tematy:
    prevod naslova
    svoboda pri prevajanju
    prevodi slovenske proze
    tujost v prevodu
    title translation
    freedom of the interpreter
    translating Slovenian prose
    foreignness in translation
    przekład tytułu
    wolność tłumacza
    przekłady prozy słoweńskiej
    obcość w przekładzie
    Opis:
    Članek obravnava problem svobode prevajalca pri prevajanju naslova proznega dela. To vprašanje se zdi bistveno ne samo zato, ker mora naslov v ciljnem jeziku ohraniti svoje glavne funkcije (identifikacijsko, obvestilno, pragmatično); potrebna sta tudi celovita analiza razmerja med izvirnim naslovom in delom ter upoštevanje „reprezentacijske” vloge naslova v drugotnem kulturnem okolju. Posebna pozornost je namenjena naslavljanju prevodov zbirk kratke proze s poimenovanji, ki so v izhodiščni kulturi že uveljavljeni kot naslovi drugih publikacij (Terra incognita, Noc w Lublanie). Prevajalec s tem zavede bralca in zlorabi prevajalsko svobodo. Članek analizira tudi prevode naslovov, ki ohranjajo značilen element tujosti (Čefurzy raus!), in naslove, ki zelo odstopajo od naslovov izvirnikov (Słońce w dolinie, Białe czereśnie, Pies). Največ možnosti za ustvarjalno svobodo ima prevajalec pri naslovih, ki vsebujejo element tujosti, takih, ki drugotnemu naslovniku ne vzbujajo skoraj nobenih asociacij. Zdi se, da je med omenjenimi praksami še najprimernejša opustitev izvirnega naslova in poimenovanje dela z naslovom, ki je plod interpretacije besedila ali navezave na eno izmed pomembnih tem ali motivov dela. A prevajalčevo svobodo tudi v tem primeru omejujejo pragmatične in etične zahteve. Prevajalca mora pri izbiri novega naslova voditi predvsem želja, da bi delu zagotovil čim širši krog bralcev v novem kulturnem okolju.
    The article concerns the issue of the interpreter’s freedom concerning translations of the titles of prose works. The matter seems important not only because of the necessity of reserving the title’s essential functions (identification, information, pragmatics), not only because of the need of a complex analysis of the original title — work relationship, but also because of the ‘ambassadorial’ role of — this title in the secondary cultural space. Attention was drawn to the praxis of giving the interpreted collections of short stories (Terra Incognita, Noc w Lublanie) titles already existing in the initial culture and given to other publications. It is malpractice and misleading to a secondary reader. Also, the titles with a remaining foreign dominant element (Čefurzy raus!) and titles significantly different from the original titles (Słońce w dolinie, Białe czereśnie, Pies) were discussed. The space of freedom and the opportunity of a creative attitude appears especially in cases of titles containing a the foreign element, those which do not evoke almost any associations to the secondary reader. In these cases, the most appropriate practice seems to be deleting the original title and giving a new one, one dependent on the work’s interpretation or containing its important subject or topos. Then, the interpreter’s freedom is limited due to the nature of pragmatic and moral imperatives. In choosing the new title, the interpreter should be guided principally by the desire to ensure that the work reaches as many readers in the new cultural space as possible.
    Źródło:
    Przekłady Literatur Słowiańskich; 2015, 6, 1; 56-69
    1899-9417
    2353-9763
    Pojawia się w:
    Przekłady Literatur Słowiańskich
    Dostawca treści:
    Biblioteka Nauki
    Artykuł
    Tytuł:
    Słoweńskie tłumaczenia literatury polskiej w latach 2019 i 2020
    Slovenian Translations of Polish Literature in 2019 and 2020
    Slovenski prevodi poljske književnosti v letih 2019 in 2020
    Autorzy:
    Rezoničnik, Lidija
    Borowy, Joanna
    Gawlak, Monika
    Powiązania:
    https://bibliotekanauki.pl/articles/25185682.pdf
    Data publikacji:
    2022
    Wydawca:
    Wydawnictwo Uniwersytetu Śląskiego
    Tematy:
    literary translation
    Polish-Slovenian translations in 2019 and 2020
    literary critiques
    reception of Polish literature
    literarni prevod
    prevodi poljske književnosti v letih 2019 in 2020 v slovenščino
    literarna kritika
    recepcija poljske književnosti
    Opis:
    The article provides an overview of Slovenian translations of Polish literature in the 2019’s and 2020’s and reviewers’ responses to these works. A total of 23 translations of books were published in 2019, including five literary works (three collections of poetry and two novels). Among the 13 published translations of the following year there were eight literary works (one drama, a collection of short stories, three novels and three collections of poetry). The publishing of e-books also increased significantly in 2020. The published translations give Slovenian readers access to familiar, mostly world-renowned authors such as O. Tokarczuk, Z. Herbert, W. Szymborska, C. Miłosz, I. Karpowicz, while works by I. Ostachowicz, B. Nowicka, A. Kulisiewicz, J. Małecki, R. Franczak, and K. Dąbrowska were translated into Slovenian for the first time. With the exception of J. Kochanowski’s drama, all of the literary works translated were from the second half of the 20th century or the 21st century.
    Pregled prevodov poljske književnosti v slovenščino kaže, da je bilo v letu 2019 izdanih 23 knjižnih prevodov, med njimi pet leposlovnih del, tj. tri zbirke poezije in dva romana (poleg tega še 15 otroških/mladinskih knjig in prevodi treh neleposlovnih del). V letu 2020 je opazno pospešeno izdajanje elektronskih knjig, ki je najverjetneje posledica omejene dostopnosti knjižnic in knjigarn v času epidemije koronavirusne bolezni. Izšlo je osem elektronskih knjig, ki so bile v preteklih letih že izdane v fizični obliki, in 13 tiskanih knjig novo prevedenih del. Poleg treh otroških in dveh neleposlovnih, je bilo prevedenih osem leposlovnih del: ena drama, trije romani, ena zbirka kratkih zgodb in tri zbirke poezije. Prevodi prinašajo dela slovenskim bralcem že znanih in večinoma svetovno prepoznavnih avtoric in avtorjev, kot so O. Tokarczuk, Z. Herbert, W. Szymborska, C. Miłosz, I.Karpowicz, prvič pa so bila v slovenščino prevedena dela I. Ostachowicza, B. Nowicke, A.Kulisiewicza, J. Małeckega, R. Franczak in K. Dąbrowske. Z izjemo drame J.Kochanowskega gre za prevode književnosti druge polovice 20.stoletja oz. 21.stoletja, ki so v slovenskih medijih večinoma doživeli recepcijski odziv (z izjemo Kochanowskega in Miłosza), ta je skoraj v vseh primerih zelo pozitiven. Avtorji prevodov leposlovnih del so uveljavljeni prevajalci: J. Unuk, N. Jež, K. Šalamun-Biedrzycka, K. Pisk, med njimi pa se pojavljajo tudi nova imena, kot je J. Snoj. Pomemben medij za objavo prevodov (fragmentov) del v Sloveniji manj prepoznavnih avtoric in avtorjev ter za prve objave mladih prevajalcev so bile tudi v letih 2019 in 2020 tiskane in spletne revije.
    Źródło:
    Przekłady Literatur Słowiańskich; 2022, 12; 1-20
    1899-9417
    2353-9763
    Pojawia się w:
    Przekłady Literatur Słowiańskich
    Dostawca treści:
    Biblioteka Nauki
    Artykuł
    Tytuł:
    Tożsamość Čefura w polskim przekładzie powieści Gorana Vojnovicia pt. "Čefurji raus!"
    Identiteta Čefurja v prevodu romana Gorana Vojnovića "Čefurji raus!"
    Čefur’s identity in translation of Goran Vojnovic’s novel entitled "Čefurji raus!"
    Autorzy:
    Gawlak, Monika
    Powiązania:
    https://bibliotekanauki.pl/articles/486852.pdf
    Data publikacji:
    2012-10-01
    Wydawca:
    Wydawnictwo Uniwersytetu Śląskiego
    Tematy:
    bariery kulturowe w tłumaczeniu
    tożsamość w przekładzie
    Goran Vojnović
    polskie przekłady literatury słoweńskiej
    Tomasz Łukaszewicz
    kulturne bariere v prevodu
    identiteta v prevodu
    poljski prevodi slovenske literature
    cultural barrier in the translation
    identity in the translation
    Polish translations of the Slovenian literature
    Opis:
    Roman Gorana Vojnovića "Čefurji raus!" v poljskem prevodu Tomasza Łukaszewicza je za poljskega bralca nedvomno priložnost za soočenje s kulturno drugačnostjo, hkrati pa pred njim odpira pomembno problematiko iskanja identitete v okvirih večkulturnosti. Prevajalec se je lotil zelo težke in ambiciozne naloge. Težave, s katerimi se je moral soočiti, so v primeru prevajanja romana, ki se loteva problematike večkulturnosti in subkulture, multiplicirane. Primerjalna analiza izvirnika in prevoda romana je pokazala, da dobiva identiteta čefurja v prevodu univerzalnejše poteze kot v izvirniku. Do tega je prišlo predvsem zaradi kulturne bariere, ki jo predstavlja za prevajalca v primeru tega romana velika raznolikost jezika, pač glede na narodnostno pripadnost literarnih junakov. Ta diferenciacija je nosilka bistvenih informacij in izvir identifikacije junakov, kar pa je v prevodu zreducirano. Žal ni se prevajalec potrudil, da bi individualiziral govorico junakov z raznimi rejestri jezika in različno močjo slenga, komizma ali vulgarizma. Nekatere prevajalčeve odločitve tudi ali zaostrujejo opozicijo svoji — tuji, na podlagi katere junaki definirajo svoj odnos do okolice in oblikujejo lastno identiteto, ali pa poudarjajo familiarni značaj relacij, obstoječih na obrobju čefurske družbe. Na stilistični ravni je jezik junakov vulgarnejši in skromnejši glede števila komičnih elementov, zaradi česar se zdi čefur v poljski recepciji bolj obscen in manj senzibilen. Omenjene premike signalizirajo nezadostljive retorično-pragmatične kompetence prevajalca. Zaradi nastalih pomenskih izgub postanejo izrazitejše univerzalne lastnosti junaka, roman pa se zdi za sekundarnega sprejemnika atraktiven — saj se z obravnavano problematiko lažje poistoveti.
    Goran Vojnovic’s novel "Čefurji raus!" in Tomasz Łukaszewicz’s Polish translation is undoubtedly an opportunity to commune with cultural otherness, and, simultaneously, it touches upon the issue of seeking one’s identity in the face of multiculturalism. The translator undertook a very difficult and ambitious task. In the translation of the novel, which deals with the issue of multiculturalism and subculture, the difficulties the translator is confronted with are being multiplied. The comparative analysis of the original and the translation of the novel reveals that Čefur’s identity in the translation has gained more universal frames than in the original. It is mainly because of the cultural barrier which, for the translator, is a strong differentiation between main characters’ language in terms of their nationality. It is a means of conveying vital information as well as a source of characters’ identification which in the original is reduced. Unfortunately the translator did not make an attempt to individualize the characters’ speech using, for example, different language registers or elements of slang, humour, or vulgarity. At the same time, some of the translator’s choices either sharpen the opposition friend-stranger on the basis of which the characters define their attitude to the surroundings and shape their own identity or enhance the familiar character of the relations which take place within Čefurian community. At the stylistic level, the main characters’ language is more crude and limited in comic elements. And thus, in the Polish context, Čefur appears to be more obscene and less sensitive. These displacements give evidence to the translator’s inefficient rhetorical and pragmatic abilities. Despite the fact that, as a consequence of semantic losses the universal features of the main character’s identity are clearer, the novel may become attractive to secondary readers because of the possibility of identification with the analysed issue.
    Źródło:
    Przekłady Literatur Słowiańskich; 2012, 3, 1; 13-31
    1899-9417
    2353-9763
    Pojawia się w:
    Przekłady Literatur Słowiańskich
    Dostawca treści:
    Biblioteka Nauki
    Artykuł
    Tytuł:
    Salon gospođe Talfj i njene metode posredovanja srpske kulture u Nemačkoj
    Mrs. Talfjs salon and her methods of mediating Serbian culture in Germany
    Salon pani Talfj i jej metody mediacji kultury serbskiej w Niemczech
    Autorzy:
    Mikovic, Lazar
    Powiązania:
    https://bibliotekanauki.pl/articles/34670817.pdf
    Data publikacji:
    2023
    Wydawca:
    Akademia Humanistyczno-Ekonomiczna w Łodzi
    Tematy:
    Narodne pesme Srba
    kultura
    Berlin
    književni krugovi
    nemački književni listovi 20-ih godina 19. veka
    književnost
    Štiglic
    Crna Gora
    Herderova poetika
    Vuk Stefanović Karadžić
    braća Grim
    Gete
    Marko Kraljević
    prevodi
    salon
    narodni duh
    kružok
    folk songs of the Serbs
    culture
    literary circles
    German literary magazines of the 20s 19. century
    Stieglitz
    Montenegro
    Herder’s poetics
    brothers Grimm
    Goethe
    translations
    folk spirit
    pieśni ludowe Serbów
    środowisko literackie
    niemieckie czasopisma
    literackie lat 20. XIX w.
    literatura
    Stiglic
    Czarnogóra
    poetyka Herdera
    bracia
    Grimm
    przekłady
    koło
    duch ludowy
    Opis:
    Stvaranje kulturoloških i poetoloških uslova u nemačkim kulturno-političkim centrima pogodnim za recepciju narodne poezije uopšte a time i srpske; koncetualizacija i tekstualizacija slike Srba, naročitno na osnovu Talfjinih prevoda sprske narodne poezije u nemačkoj književnosti i publicistici 20-ih i 30-ih godina 19. veka. Formiranje književnih krugova u Berlinu na čelu sa Geteom, braćom Grim, Kopitarom, Štiglicom i Farnhagenom. Opis puta u knjizi Poseta Crnoj Gori, s posebnim Štiglicovim interesovanjem za narodna predanja, legende i epsku narodnu poeziju u Njegoševoj Grlici. Navodi se i Štiglicov značaj kao kulturnog posrednika i jednog od najboljih Talfjinih sledbenika.
    Salon pani Talfj i jej metody mediacji kultury serbskiej w NiemczechW artykule podjęto tematy stworzenia warunków kulturowych i poetyckich w niemieckich ośrodkach kulturalnych i politycznych odpowiednich dla recepcji poezji ludowej w ogóle, a co za tym idzie – poezji serbskiej oraz konceptualizacji i tekstalizacji obrazu Serbów, zwłaszcza na podstawie tłumaczeń serbskiej poezji ludowej Talfji w literaturze niemieckiej i publicystyce lat 20. i 30. XIX wieku. Omówiono powstanie kół literackich w Berlinie pod przewodnictwem Goethego, braci Grimm, Kopitara, Štiglica i Varnhagen. Opracowanie zawiera opis wycieczki w książce Wizyta w Czarnogórze i odnotowuje szczególne zainteresowanie Štiglica folklorem, legendami i epicką poezją ludową w Grlicy Njegoša. Wspomina również o znaczeniu Štiglica jako mediatora kulturowego i jednego z najlepszych naśladowców Talfji.
    Creation of cultural and poetic conditions in German cultural and political centres suitable for the reception of folk poetry in general, and thus also of Serbian poetry; conceptualization and textualization of the image of Serbs, especially based on Talfja's translations of Serbian folk poetry in German literature and nonfiction in the 20s and 30s of 19th century. Formation of literature circles in Berlin led by Goethe, Brothers Grimm, Kopitar, Stieglitz and Varnhagen. Description of the trip in the book Visit to Montenegro, with Stieglitz's special interest in folklore, legends and epic folk poetry in Njegos's Grlica. Stieglitz's importance as a cultural mediator and one of Talfja's best followers is also mentioned.
    Źródło:
    Językoznawstwo; 2023, 19, 2; 269-277
    1897-0389
    2391-5137
    Pojawia się w:
    Językoznawstwo
    Dostawca treści:
    Biblioteka Nauki
    Artykuł
      Wyświetlanie 1-7 z 7

      Ta witryna wykorzystuje pliki cookies do przechowywania informacji na Twoim komputerze. Pliki cookies stosujemy w celu świadczenia usług na najwyższym poziomie, w tym w sposób dostosowany do indywidualnych potrzeb. Korzystanie z witryny bez zmiany ustawień dotyczących cookies oznacza, że będą one zamieszczane w Twoim komputerze. W każdym momencie możesz dokonać zmiany ustawień dotyczących cookies